Neuspeli poskus razrešitve predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča je pokazal, da imamo opravka z »visečim« parlamentom: ne vladajoča koalicija (SDS, SMC, NSI) in ne opozicija (LMŠ, SD, SAB) niti približno nimata absolutne večine (45 + 1). To je problem za vladajočo koalicijo, vendar je manjši, kot se zdi. Za sprejemanje zakonov, pri čemer zadostuje navadna večina glasov prisotnih poslancev, večjih težav ni pričakovati. Koaliciji je celo uspelo sprejeti kontroverzne spremembe zakona o vodah, in to z udobno večino šestih glasov, ob tem da so vsi trije poslanci SNS glasovali proti.
Zato je strategija koalicije na čelu z SDS, da se je treba znebiti Zorčiča, povsem napačna. Prvič zato, ker ga očitno ne morejo razrešiti, in drugič, ker nad Zorčičem in njegovim vodenjem parlamenta ni »modrega neba«, ampak poslovnik, ki močno omejuje njegovo morebitno »škodljivo« delovanje proti koaliciji. Skratka za vladajočo koalicijo Zorčič ni nevaren, pač pa so nevarni potencialni novi prestopi na nasprotno stran oziroma nihajoča podpora Desusa in NSI vladnim nameram v parlamentu.
Tudi prehod Zdravka Počivalška iz vlade v državni zbor ne more biti močno zagotovilo za absolutno večino vladne koalicije. Res bi dejansko pomenil dva glasova več (ker bi opozicija enega izgubila), vendar je predvsem pri glasovanjih, ko je potrebna absolutna večina, razlika še vedno tako majhna, da se izid utegne obrniti v eno ali drugo smer. Bi pa to pomenilo verjetni politični zaton razvpitega ministra, ki se v slabem in dobrem nastavlja medijskim ogledalom. V parlamentu bi bil v zaodrju.
Za predčasne volitve, navkljub nasprotnim trditvam, ni nihče zares zainteresiran. Če bi vendarle bile, v kar pa ne verjamem, ne bi bile zaradi naklepa, ampak po nesreči.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24