Vendar pozor! Ob stotih dneh Janševe vlade bi morale pod svojim pragom pomesti tudi stranke opozicije. Vključno s protivladnimi protestniki, ki so le reminiscenca vstajnikov iz let 2012/2013, iz katerih je izšla skrajna levica. Protestniki protestirajo proti »janšizmu« kot avtoritarni obliki vladanja. Hkrati ne protestirajo proti Meščevi Levici, ki tako kot Janševa SDS pooseblja avtoritaren slog politike, ekstremizem in sovražni govor.
Protestnikov ni bilo na ulici, ko je Miha Kordiš iz Levice širil sovražni govor par excellence z javnim pozivom k linču, da je treba ideološke nasprotnike »z bajoneti sterat v morje.« Seveda ne, če pa iz samih protestniških vrst prihajajo pozivi k smrti, nad protesti pa so najbolj navdušeni ravno v Meščevi Levici, saj mislijo, da si bodo na krilih protestov dvignili nizke rejtinge!
Protestniki zahtevajo odstop Janševe vlade zaradi spornih poslov, povezanih z nabavo medicinske opreme. Nikoli pa ne zavijejo pred zgradbo Jankovićeve mestne občine, čeprav je bila lani jeseni objavljena sodba vrhovnega sodišča, da je Komisija za preprečevanje korupcije pri ugotavljanju premoženjskega stanja ljubljanskega župana Jankovića ravnala pravilno in zakonito, ko je ugotovila, da je Janković od nastopa županske funkcije leta 2006 večkrat kršil zakon o preprečevanju korupcije. Vse to so javno znane Jankovičeve rabote, ki petkovih protestnikov več kot očitno ne motijo. Kot niso motile vstajnikov iz let 2012/2013! Potem pa si domišljajo, da jih bo kdo jemal resno?!
Enako hinavščino vidimo pri vladnih in opozicijskih strankah, ko gre za afere in z njimi povezane interpelacije. Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB so vložile neuspelo interpelacijo zoper ministra Zdravka Počivalška, čeprav gre za istega aferaškega Počivalška, ki je bil že v času Cerarjeve in Šarčeve vlade vpleten v to ali ono afero, danes pa z aferami nadaljuje tudi v Janševi vladi. Aferaški Počivalšek je več kot jasen primer, da se na afere v resnici požvižgajo tako v vladnih kot opozicijskih strankah, saj so za njih afere problem le v trenutku, ko niso na oblasti.
Tako Janša danes na vsakem koraku brani Počivalška, ki ga je skupaj s svojimi strankarskimi mediji kot opozicijski politik kritiziral. Nasprotno velja za Šarca, ki je kot premier v svoji vladi ves čas držal štango aferaškemu Počivalšku in ga je po svojem januarskem odstopu z mesta premiera celo vabil v predvolilno koalicijo skupaj z njegovo SMC, potem pa je proti njemu vložil neuspelo interpelacijo in ga pribija na križ. Šarec je ob interpelaciji proti Počivalšku nabijal o pomanjkanju poštenosti. Čigave? A tudi svoje lastne?!
Največji škandal Janševe vlade je zagotovo politična zloraba koronakrize za podkupovanje volivcev na račun zadolževanja države in s tem povezano izplačilo solidarnostnega dodatka za skoraj pol milijona volivcev. Vendar vse to opozicijskih strank na čelu z LMŠ, SD in Levico ne moti, saj ob Janševi zlorabi davkoplačevalskega denarja molčijo kot grob. Kar ne preseneča, saj se opozicijske stranke zavzemajo za še večje posege države v gospodarstvo in še večje zadolževanje države na račun davkoplačevalcev. Vladne in opozicijske stranke druga drugi očitajo, kar v resnici velja za njih same!
Škandalozen odnos opozicijskih strank do zadolževanja Janševe vlade ne čudi, saj imajo vse glavne opozicijske stranke dejansko istega ekonomskega svetovalca, Jožeta Damijana, ki je v času koronakrize Janševo vlado javno pozval, da državo zadolži za neverjetnih pet milijard evrov. Še več, na Damijanovem blogu, ki je za Šarca, Mesca in donedavnega šefa SD Židana nekakšno (ekonomsko) sveto pismo, objavlja tudi propadli tajkun in nekdanji zapornik na Dobu Bine Kordež, ki je z menedžerskim prevzemom in dolgovi uničil Merkur, zdaj pa spet javno hujska, naj se država zadolži za nove milijarde evrov. Zgodovina z dolgovi se ponavlja in iz nje se v Sloveniji nič ne naučimo!
Pa naj potem še kdo reče, da je med Janšo, opozicijo in protestniki v prvih stotih dneh sploh kakšna razlika in da opozicija skupaj s protestniki v resnici nadzoruje vlado? Razen pri skrajnje ideoloških temah, ki segajo od ustašev, domobrancev do partizanov in jih nenehno pogrevajo kljub dejstvu, da je od konca druge svetovne vojne minilo že 75 let! Res zavoženo do amena!
Da bi se morale v prvih sto dni Janševe vlade zamisliti nad sabo tako vladne kot opozicijske stranke, kaže tudi aktualna razprava o nedeljskem zaprtju trgovin. Največja opozicijska stranka LMŠ je 18. maja preko tviterja razglasila alternativo Janševi vladi in predlagala: »Nujna sta preprečitev že zdaj občutnega povečanja brezposelnosti ter spodbujanje domačega povpraševanja in potrošnje«. In kaj v resnici počneta Šarec in njegova LMŠ? Takoj sta podprla predlog opozicijske Levice o nedeljskem zaprtju trgovin, ki ga je podprla tudi SD Fajonove in SAB Bratuškove.
Da bo mera polna, sta predlog Meščeve Levice podprla tudi sam Janša preko tviterja in Janševi »ministranti« iz Toninove NSI. Slednja ima sicer polna usta svobodne gospodarske pobude in se javno že leta in leta lažno predstavlja za stranko z liberalnejšim ekonomskim programom.
Poenotenje Janše in glavnih opozicijskih strank glede nedeljskega zaprtja trgovin je v razmerah ekonomske krize naravnost zastrašujoče, saj bo po opozorilih trgovinske zbornice Slovenije povzročil 12 do 13 tisoč novih brezposelnih in udaril tudi drugi del gospodarstva zaradi manjšega povpraševanja. In to v kriznem času, ko šteje vsako delovno mesto! Vendar tudi to petkovih protestnikov ne moti, čeprav imajo polna usta delavskih parol.
Pa naj potem še kdo reče, da je med Janšo, opozicijo in protestniki v prvih stotih dneh sploh kakšna razlika in da opozicija skupaj s protestniki v resnici nadzoruje vlado? Razen pri skrajnje ideoloških temah, ki segajo od ustašev, domobrancev do partizanov in jih nenehno pogrevajo kljub dejstvu, da je od konca druge svetovne vojne minilo že 75 let! Res zavoženo do amena!