Vas smem vprašati, koliko ljudi dela na RTV Slovenija?

2054.

Zdaj ste me prijetno presenetili z natančnim podatkom. So v tej številki tudi honorarni sodelavci ali izključno redno zaposleni?

Stalnih honorarnih sodelavcev v naši hiši nimamo. Imamo samo občasne honorarne sodelavce, večino dela opravijo sodelavci, ki so v rednih delovnih razmerjih. V zadnjih desetih letih se je število zaposlenih na RTV Slovenija zmanjšalo za 200.

Velikokrat nam očitajo, da nas je preveč, ob tem pa noben drugi javni zavod ni za toliko znižal števila zaposlenih. Število sodelavcev je sicer vedno odvisno od tega, kaj in kako želiš delati. Če hočeš delati stvari v hišni produkciji, potrebuješ več sodelavcev, če angažiraš zunanje produkcijske skupine, pa v hišni produkciji ne potrebuješ toliko zaposlenih. Naša težnja mora biti, da podpremo in pomagamo razvijati tudi zunanjo neodvisno avdiovizualno produkcijo, zato bomo načine dela morali spremeniti.

Svet RTV Slovenija je za letos soglasno sprejel programsko-poslovni načrt za 2025, za plače naj bi šlo 97 milijonov evrov?

V to so všteti vsi stroški dela, tako stroški za plače kot tudi stroški za vse zunanje sodelavce.

Kakšno gledanost dosega vaš informativni program? Kakšni so načrti?

Natančni podatki so v pristojnosti direktorice TV Slovenija. Povem lahko le to, da smo lani v septembru zaustavili upadanje gledanosti. Lani smo več vložili v športni program, letos bo več denarja namenjeno razvedrilnemu in kulturno-umetniškemu programu, več se bo vlagalo v projekte, ki bodo skupni televiziji, radiu in digitalnosti, to je letos naša strategija. Končno gremo v projekt povezovanja informativnih programov in v ta namen smo se dogovorili z EBU, torej Evropsko radiodifuzno zvezo, da nam bodo pomagali. Obiskali so nas že januarja, februarja zopet pridejo, in v treh mesecih bodo napravili načrt integracije, mi bomo pa nato pripravili implementacijo integracije.

Primož Lavre

Jože Možina vas je peljal na sestanek k Janezu Janši?

Ni me Jože peljal k Janši, Jožeta sem samo prosila, naj uredi stik med nama, ker se mi je zdelo v času pred povišanjem RTV-prispevka zelo smotrno, da obiščem vse predstavnike strank, saj se naši uporabniki ne delijo, so iz vseh političnih spektrov. Sestala sem se s prvaki strank, če ti niso bili dosegljivi, pa z višjimi člani strank, na primer Matej Tonin je bil kot evropski poslanec v tujini, zato sem se dobila z drugim članom NSI. Politikom sem razložila, zakaj je treba dvigniti prispevek in za kaj vse je RTV Slovenija pomembna, tudi za tiste, ki morda pljuvajo po njej, in tiste, ki so mene odstavljali. Na tem mestu sem v vlogi osebe, ki vodi medijsko hišo, zavezano vsej javnosti, to javnost pa tvorijo različna občinstva, in menim, da je moja dolžnost, da komuniciram z vsemi.

Veseli me, da imam to možnost pojasniti v tem intervjuju, kajti na moj račun je bilo zaradi tega, ker sem obiskala Janšo, veliko natolcevanja, kar je odraz nezrelosti našega demokratične prostora. To, da ignoriraš nekoga, ki ni na tvoji strani, je nezrelo. Z ljudmi, ki razmišljajo drugače, se je treba pogovoriti, jim prisluhniti. Zato ker se v tej državi ne znamo pogovarjati, smo prišli, kamor smo prišli. Če ima nekdo drugačno mnenje, to ne pomeni, da mu ni smiselno prisluhniti. Morda lahko drug drugega v čem razsvetlita. Pogovor je prvi korak, da ne pride do sporov in delitev v družbi.

Srečala sem se tudi z Ladislavom Troho in se z njim pogovorila, kajti menim, da je človeku, ki je tako dolgo vztrajal pred stavbo RTV Slovenija in prosil za sestanek, treba prisluhniti. Vem, da se nekateri posmehujejo temu in vnaprej govorijo, da so taki pogovori nesmiselni, sama sem drugačnega mnenja.

Skratka, niste šli samo k Janši, ampak tudi k drugim politikom in glavna tema pogovora je bil RTV-prispevek?

Tako je, šlo je za splošno izmenjavo mnenj, govorili smo o prispevku in tudi siceršnjem financiranju RTV Slovenija. To je bila tema, ki so se ji politiki v preteklosti izogibali. Ne glede na to, kaj si kdo misli o vladi Roberta Goloba, ampak ta vlada je prva, ki se je lotila reševanja finančne problematike RTV Slovenija. Prej je bila to tema, ki so jo potiskali pod preprogo, vemo pa, koliko so se cene vsega dvignile v zadnjih dvanajstih letih.

Primož Lavre

Na volitve hodite? Koga volite?

Na volitve hodim, ker menim, da lahko le kot aktivni državljani prispevamo k spremembam in k prihodnosti naše države. Vsak glas šteje, želim podpreti vrednote, za katere menim, da so pomembne, in osebe, ki me s svojimi stališči prepričajo.

Enkrat ste mi dejali, da se deklarirate za komunistko, seveda ne titoistično ali stalinistično, pač pa tisto, kot pravi Das Kapital.

Marxa in Engelsa cenim zaradi tega, ker sta v svojem času zelo dobro predvidela prihodnost in ponudila rešitev. Družba pa ne v prejšnjem stoletju ne dandanes za njune ideje ni zrela, vprašanje je, če kdaj bo. Vseeno verjamem, da vsakdo lahko veliko prispeva k pravičnejši in boljši družbi, verjamem, da lahko človek z odgovornim in dobrim delom spreminja svet okoli sebe. Od nekdaj sem spoštovala okolje, moji prvi novinarski prispevki so govorili o problematiki odgovornega odnosa do okolja. Sem zaprisežena kolesarka in vrtnarka, zanimajo me stare, naravne metode zdravljenja, redno prakticiram jogo in že nekaj let sem tudi ponosna solastnica družinskega psa Miluja.  

Kaj menite o predlogu novega zakona o medijih?

Menim, da je ministrstvo za kulturo naredilo velik korak, ko se je ob zakonu o RTV Slovenija lotilo tudi zakona o medijih. Skrajni čas je, da pride do posodobitev medijske krajine pri nas in do boljšega nadzora tega področja. Seveda pa je najpomembnejše kasnejše izvrševanje zakona in nadzor nad uveljavitvijo posameznih določb ter ustrezna ureditev financiranja področja medijev.