Na levici so mu najbolj zamerili, da ni povzdignil glasu, ko je prejšnja Janševa vlada zadnji dve leti med epidemijo lomastila po državi. A Pahor, tega ne pozabimo, je bil pred desetimi leti na predsedniško funkcijo izvoljen proti volji »stricev iz ozadja« slovenske levice.
Kot nekdanji premier, ki je 2011 predčasno končal mandat, je bil že odpisan, a mu je v predsedniški tekmi, do tedaj z neobičajno volilno kampanjo, ko je na turneji po Sloveniji opravljal različne poklice, uspelo kot ptiču feniksu vstati iz pepela.
Volilna kampanja je že v polnem teku, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič bo v tem tednu razpisala tako predsedniške kot lokalne volitve. Prvi možni datum za volitve predsednika republike je 23. oktober. Zaradi večjega števila napovedanih kandidatur se predvideva, da Pahorjevega naslednika ne bomo dobili v prvem krogu.
Nataša Pirc Musar ne bo predsednica vseh Slovencev, bo le slaba kopija nekdanjih predsednikov Kučana in Türka, ki sta njeno kandidaturo javno podprla, a ne brez razloga.
V javnosti se že nekaj časa pripravlja teren, da bi to funkcijo prvič zasedla ženska. Zadnja anketa Mediane favorizira Natašo Pirc Musar. Politični analitiki z leve vsiljujejo tezo, da naj bi na jesenskih predsedniških volitvah slavil »antipahor«, podobno kot je na parlamentarnih volitvah letos spomladi zmagal »antijanša«.
Predsedniške volitve naj bi bile že vnaprej odločene. V predsedniški palači na Erjavčevi se že vidi Pirc Musarjeva, ki si je omislila spletno stran s pomenljivo domeno »predsednica.bo«. Praktično noben medij razen Reporterja njene kandidature ne problematizira. Zanimivo, da tudi strankarska glasila z desne ne. Nasprotno, delajo ji celo promocijo.
Jeseni 2017, na zadnjih predsedniških volitvah, ko sta se v drugi krog uvrstila dva kandidata levice – Borut Pahor in Marjan Šarec, je Janez Janša z daljšim pismom, polnih očitkov, ostro napadel Pahorja in tako posredno podprl Šarca. Računal je, da se bo s Šarčevo izvolitvijo za predsednika republike znebil konkurence na parlamentarnih volitvah spomladi 2018, a se je uštel, saj volivci SDS niso sledili njegovemu »navodilu« in so v večjem številu v drugem krogu glasovali za Pahorja, ki je svoj drugi predsedniški mandat dobil proti volji tako Janše kot Kučana.
Slednja mešata štrene tudi na letošnjih predsedniških volitvah. Kučanova kandidatka je Nataša Pirc Musar (poleg prvega predsednika republike jo podpira še tretji predsednik Danilo Türk), Janša pa je po kostanj v žerjavico tokrat poslal Anžeta Logarja.
Janezu Janši bi danes bolj ustrezalo, da bi predsednica republike postala Pirc Musarjeva in ne Marta Kos, ki je kandidatka Gibanja Svoboda. Če bosta obe prišli v drugi krog, se bo Janšev interes podobno kot pred petimi leti pri Šarcu spet poklopil s Kučanovim. Neizvolitev Kosove, ki jo je že takoj na začetku volilne tekme politično diskvalificiral Kučan (po njegovem ni dobro, da ima ena stranka tri najpomembnejše funkcije v državi; predsednika vlade, državnega zbora in republike), bi bila prva klofuta za Roberta Goloba.
Janša namreč računa, da se bo zaradi draginje in energetske krize jeseni zbudilo nezadovoljno ljudstvo. Da bi prišlo do vsesplošnega kaosa in da bi podpora vladi v javnem mnenju strmoglavila, kar bi lahko vodilo do predčasnih volitev in zmage SDS. Janšo v slovenski politiki zanima samo vodenje izvršilne veje oblasti, zato tudi letos ne kandidira na predsedniških volitvah.
Verjetnost, da bi Anže Logar postal novi predsednik republike, ni ravno velika, saj je preveč profiliran politik SDS, čeprav se skuša javnosti predstaviti v vlogi neodvisnega kandidata. Volilno telo, kar so pokazale zadnje parlamentarne volitve, se bolj nagiba v levo, in to se do jeseni gotovo ne bo spremenilo. Največ, kar Logarju lahko uspe, je uvrstitev v drugi krog predsedniške tekme.
Če se bodo na desni, podobno kot na levi strani političnega spektra, glasovi razpršili med več kandidatov, če bo s podporo Nove Slovenije ponovno kandidirala Ljudmila Novak, pa Logar drugega kroga, podobno kot pred petimi leti Romana Tomc, pred desetimi pa Milan Zver, ne bo videl. Nekaj glasov, a ne veliko, bo Logarju pobirala tudi razvpita psihoanalitičarka iz Moravč Nina Krajnik.
Morebitna izvolitev Nataše Pirc Musar za predsednico republike, glede na njeno politično zaledje, na tranzicijsko privatizacijsko prtljago (Darko Horvat) in njene osebnostne lastnosti, bo zagotovo še bolj polarizirala slovensko družbo. Pirc Musarjeva noče biti in tudi ne bo predsednica tipa Borut Pahor, ne bo predsednica vseh Slovencev, bo le slaba kopija nekdanjih predsednikov Kučana in Türka, ki sta njeno kandidaturo javno podprla, a ne brez razloga. Samo zato, ker je ženska, pa si tudi ne zasluži postati predsednica republike.
