Revija Reporter

Slovenija stran 3037

Pahor odgovoril Ziherlu

Pahor odgovoril Ziherlu

Spoštovani dr. Slavko Ziherl,   od mene v Tvojem pismu zahtevaš nekaj, v čemer Ti ne morem ustreči. Če prav razumem Tvojo kritiko, predlagaš, da se preneham posvetovati s političnimi tekmeci. To je daleč stran od mojega političnega prepričanja, da se je potrebno pogovarjati tudi s tistimi, ki mislijo drugače. Ko gre za nacionalne interese si je po mojem mnenju potrebno iskreno prizadevati tudi za dosego smiselnih dogovorov, ki peljejo Slovenijo naprej.   Tako sem ravnal doslej in tako bom ravnal tudi poslej. Priznam, da je v tem nekaj političnega idealizma. Če bi ga izgubil ali pa bi se mu moral odreči, bi se odrekel nečemu, v kar sveto verujem. Ti imaš svoja politična in vrednostna prepričanja. Naj se z njimi strinjam ali ne, jih spoštujem. Enako razumevanje si dovolim pričakovati tudi s Tvoje strani. Živiva v demokratični družbi, kjer so razlike legitimne.   V slovenski politiki sem vseh dvajset let njene zgoščene zgodovine. V tem času so nekateri moji pogledi zoreli, nekateri so se celo spremenili, eno spoznanje pa je ostalo navdih tudi za moja prihodnja ravnanja. Ko je bilo zaradi različnih okoliščin Slovencem najtežje - ko so se prav zaradi teh okoliščin razlike med nami celo zaostrile - smo na koncu kot majhen narod zmagali le, če smo bili dovolj složni.   Ne razumi me napak. Politična enotnost za vsako ceno je smešna utvara. Skoraj nevarna. V demokratični družbi imamo spričo mandata ljudi različne vloge in odgovornosti. Moja pripravljenost za posvetovanje in celo sodelovanje s političnimi tekmeci nikoli ni in nikoli ne bo poskušalo obiti pristojnosti institucij ali vlog, ki jih znotraj njih imamo. Nenazadnje imamo s tem izkušnje. Doslej štirje podpisani sporazumi vladnih in opozicijskih strank glede različnih vprašanj niso nikoli zamajali pravnega in političnega reda v državi. So pa pripomogli, da smo nekatere velike cilje dosegli lažje. Brez tega sodelovanja jih morda niti ne bi.   Položaj, v katerem se je sedaj znašla Slovenija skupaj z razvitim svetom, je izjemno zahteven. Kopičijo se gospodarski in socialni problemi. Najmanj, kar si lahko vsi skupaj želimo je, da bi običajne politične razlike in tekmovanja prerasla v nepotrebna politična zaostrovanja, ki bi se jim lahko izognili z koristnimi posvetovanji. Tako smo pred časom tudi sklenili ustni dogovor o sodelovanju parlamentarnih strank pri premagovanju gospodarske in finančne krize.   To nič ne spremeni odgovornosti vlade. Tudi ne koalicije, ki jo sestavlja. Zato dobro vem, da se je najprej treba potruditi za odlično sodelovanje z zavezniki. Spoštujem nekatere sodelavce, ki zaradi zadnjih dogodkov izražajo dvom v iskrenost posvetovanj in sodelovanj s tekmeci. Brez takih dvomov in celo razočaranj nisem niti sam. Toda vedno, ko o njih premišljujem, tako kot v vseh zadnjih dvajsetih letih, pridem do istega zaključka. Kolikor so stvari težje, tolikor bolj je potrebno biti odločen, da se problemi rešijo mimo zamer, ki jih prinašajo neprepričljiva politična ravnanja. Vidiš, zato bom ostal taki drži zvest tudi v prihodnje.   Po svojih najboljših močeh si bom prizadeval za oblikovanje soglasja v koaliciji in za homogenost vlade, ki jo vodim. Spoštoval bom tiste sodelavce, ki v potrebo po posvetovanju ali sodelovanju s političnimi tekmeci ne verjamejo. Toda enako spoštljivost pričakujem tudi od njih, da bodo prepustili moji presoji, kdaj in s kom se bom posvetoval.   Spoštovani dr. Slavko Ziherl,   Tvoje pismo je kritično. Moj položaj od mene zahteva, da kritiko sprejemam kot del vsakdana. Pohval ne pričakujem. Moj navdih za delo v politiki je bilo in bo prepričanje, da tisto kar delam, delam v skupno dobro. V tem je vsa moralna legitimiteta tega težkega, a lepega dela. Popolnoma se mu predajam. To je odgovornost do ljudi, ki so mi zaupali. In mojo odprtost za posvetovanja in sodelovanja s tistimi, ki mislijo različno, pri tem niso mogli spregledati.   V upanju na najino nadaljnje sodelovanje in razumevanje sprejmi moje najboljše želje.      Borut Pahor predsednik Vlade Republike Slovenije

Številka 06, leto 2009

Številka 06, leto 2009

KAZALO Zgodba tedna Med Udbo in vlado Medtem ko so v večini nekdanjih komunističnih držav dostopni arhivi tajne politične policije, pri nas še vedno ni povsem jasno, kdo so bile žrtve ter kdo sodelavci in uslužbenci nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Še najbolj popoln seznam Udbinih dosjejev je pred šestimi leti na svetovnem spletu objavil avstralski Slovenec Dušan Lajovic. Zato smo preverili, kateri naši najvišji politiki v vladi naj bi imeli dosje SDV, ter se zanimali, ali so sodelovali z nekdanjo komunistično tajno službo oziroma ali je ta nadzorovala njih. Intervjuji dr. Milan Zver, podpredsednik Slovenske demokratske stranke Ne želi postati predsednik Slovenske demokratske stranke, saj je povsem zadovoljen s sedanjim mestom podpredsednika, zagotovo pa bo kandidiral za poslanca v Evropskem parlamentu. V letu minevanja 20. obletnice ustanovitve SDZ ter Demosa se je kot eden izmed redkih zanesenjakov, ki rad proučuje strankarsko-politično zgodovino odločil za pisanje knjige o dvajsetletnici SDS. Med opisi bo zagotovo izstopalo ime dr. Jožeta Pučnika, ki je po prepričanju dr. Milana Zvera kot pomembna avtoriteta opogumljal vse druge in jim dajal moč: »Bil je številka ena vsega tega obdobja.« Mikhail Valentinovič Vanin, veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji Veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji je vidno nezadovoljen zaradi mencanja slovenske vlade glede odločitve, ali se bo naša država pridružila projektu gradnje plinovoda Južni tok iz Rusije do Italije. Časa imamo le še kakšna dva meseca, pravi, sicer se bodo dogovorili za traso čez Avstrijo. Pri tem glede nasprotovanja plinovodu opozarja na ozke interese nekaterih gospodarstvenikov in politikov. Prejšnja vlada je bila projektu bolj naklonjena od zdajšnje, čeprav bi ta Sloveniji prinašal velik dobiček in možnost odprtja delovnih mest. Veleposlanik zavrača domnevo, da so bili v Rusiji nenaklonjeni imenovanju Roberta Kokalja za slovenskega veleposlanika v Moskvi, ki ga predsednik Danilo Türk nato ni hotel imenovati. Rusija bi sprejela katerega koli slovenskega kandidata, pravi, vse težave so na slovenski strani. Glede priznanja neodvisnosti Kosova se bodo ravnali v skladu s politiko Srbije, rusko priznanje neodvisnosti Južne Osetije in Abhazije pa je povsem druga zgodba. Mišo Kontrec, pevec skupine Langa Dogajanje po koncu letošnje Eme je zasenčilo zmago skupine Quartissimo. Glasovanje gledalcev je največ glasov prisodilo pesmi Zaigraj muzikant v izvedbi Mance Špik in romske skupine Langa, ki pa je v ocenjevanju žirije ostala brez ene same točke. Vodji Lange, brata Mišo in Jože Kontrec, nista ostala tiho in kamere so po razglasitvi končnih rezultatov posnele njun buren odhod iz stavbe nacionalne televizije. Razjarjeni Jože je ozmerjal vodstvo RTV, komisijo in kričal, da bomo v Moskvo poslali Hrvate. Nekaj dni po incidentu so se strasti pomirile in v Murski Soboti smo se sestali s pevcem in violinistom Lange Mišem Kontrecem. Po prespani noči se je skupina zavedla povzročene škode in tudi Jože Kontrec, ki se nama je pridružil na koncu pogovora, je priznal svojo napako in se za svoj izbruh opravičil. Še vedno pa nista prebolela, da ju je strokovna žirija tako prezrla. Slovenija Sodna blokada zadeve Peklar Sredi leta 2005 je izbruhnila »afera Peklar«: nekdanji predsednik nadzornega sveta Telekoma Leonard Peklar naj bi se namreč s pomočjo Antona Majzlja, nekdanjega predsednika uprave Telekomove hčerinske družbe Mobitel, okoristil z več sto tisoč evri. Sumijo ju, da jima je pri transferju denarja s fiktivnimi posli za Mobitel, služila švicarska družba Bados Consulting, povezana s Peklarjem. Tožilstvo je že pred dvema letoma in pol na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo, toda na sodišču pod vodstvom Andreja Barage je postopek iz nerazumnih razlogov blokiran. Reportaža Velika planina Zima je v gorah pogosto lepša kot drugod v nižinah. Vsaj zame je. Ob jasnih dnevih je nebo čisto in sonce se zdi bliže. Kamniško-Savinjske Alpe so velika naravna znamenitost in kar vabijo na številne pohodne ali smučarske ture. IME TEDNA Milna M. Cvikl SLOVENIJA Katarina in sedem policistov Težke torbice ministrov PRO & CONTRA Pokojnine generalom JLA: Konrad Kolšek in Tone Krkovič EKONOMIJA Deutsche bank z rekordno izgubo GLOBUS Indija ZDRAVJE Usodni strdek TEHNIKA Zemlja kot 5.0 AVTO Porsche 911 GT3 KULTURA Fenomen Obama FILM Spoštovanje do življenja ESTRADA Poligraf: Alenka Godec Manca se je pomirila ŠPORT Mož z načrtom KOLUMNE Boštjan M. Turk: Posvetilo družbi integrirane laži Vinko Vasle: Koalicija na robu živčnega zloma Igor Guzelj: Zdravniški ples v maskah Saša Veronik: Vrhunski kuharji, naš svetilnik