Banke so zdrave

Kriza je po njegovem mnenju pokazala, da je treba razmisliti o bodoči finančni arhitekturi. Kranjec za območje evra kljub zmanjševanju inflacijskih pritiskov v zadnjih mesecih osebno ne vidi večjih nevarnosti za pojav deflacije. V okviru vladnih protikriznih ukrepov je kot pozitivno izpostavil zadolževanje državnega proračuna, a dodal, da so včasih enostavni ukrepi koristnejši kot zapleteni. Glede sprememb davčne zakonodaje bi sam najverjetneje predlagal dvig DDV za eno odstotno točko, več pa je po njegovem mnenju treba storiti za dvig konkurenčnosti gospodarstva. Novi predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Božo Jašovič, sicer dolgoletni član sveta Banke Slovenije, bo banko sposoben ustrezno voditi, je prepričan.

Kakšno je zdaj, leto dni po propadu ameriške investicijske banke Lehman Brothers, stanje v svetovnem finančnem sistemu?
Propad Lehman Brothers je povzročil velike probleme v finančni industriji in vplival na poglobitev recesije, ki se je začela že z letom 2007. Predvsem centralne banke so imele velike probleme, saj finančni trgi niso več delovali, zato so morale sprejeti vrsto ukrepov, ki so bili v preteklosti skoraj nepredstavljivi. Niso več delovale le s politiko obrestnih mer, ampak tudi z nestandardnimi kvantitativnimi ukrepi, kar je zagotovilo ogromno povečanje likvidnosti na finančnih trgih. Ekonomska politika na fiskalnem in monetarnem področju je odigrala svojo vlogo kljub temu, da seveda ne moremo biti zadovoljni s trenutnim gospodarskim stanjem. Proizvodnja se je zmanjšala tako v svetovnem merilu kot po posameznih državah, a padec proizvodnje in povečevanje brezposelnosti bi bila ob neustreznem odzivu neprimerno večja. Če bi lani vodili podobno politiko kot v 30. letih prejšnjega stoletja, bi prišlo do ogromne gospodarske in finančne krize, podobne Veliki depresiji. Ekonomska politika se je v teh 70 letih naučila, kaj je treba narediti, da se prepreči večja kriza, ni pa mogoče preprečiti krize same, saj je ta v naravi tržnega gospodarstva in finančnega sistema, ki ga imamo.

Ob svojem nedavnem nastopu v Cankarjevem domu je ameriški ekonomist Paul Krugman med drugim ocenil, da je bil Fed v boju proti krizi uspešnejši od ECB. Se tudi vam zdi tako? Ali je bila kriza huda preizkušnja za ECB?
Ne bi želel komentirati izjav akademskih teoretikov in ekonomistov, posebej če gre za primerjavo med centralnimi bankami. Med njimi vlada solidarnost, medsebojno obveščanje in podpora. Vsaka je ustrezno odigrala svojo vlogo. Sicer pa je vsaka kriza huda preizkušnja za centralno banko, saj mora ukrepati hitro, odločno in včasih ukrepati zunaj utečenih okvirov delovanja. Zagotavljanje likvidnosti, ki bistveno presega neko normalno potrebo, vedno predstavlja potencialno nevarnost za kasnejše inflacijske pritiske, a zaenkrat je to uspelo. Ne bi rad hvalil politike ECB, pri kateri sem tudi sam formalno sodeloval, a menim, da je ECB odlično in pravočasno ukrepala, velika zasluga pri tem gre njenemu predsedniku, gospodu Jeanu-Claudu Trichetu.

Kako velika je grožnja deflacije v evrskem območju?
Na seji sveta guvernerjev ECB v začetku septembra smo jasno povedali, da je deflacijska nevarnost sorazmerno majhna. Očitno je, da je prišlo do zmanjševanja inflacijskih pritiskov pod raven, ki jo v območju evra opredeljujemo kot ciljno cenovno stabilnost, torej pod ali blizu dveh odstotkov. Cene so se zmanjševale, a to inflacijskih pričakovanj ni spremenilo v deflacijska. Inflacijska pričakovanja so zelo dobro učvrščena, pričakuje se, da bodo letos in v prihodnjih letih cene rasle med ena in dva odstotka letno, kar je skladno z našim ciljem. Osebno ne vidim večjih deflacijskih nevarnosti, ker je zniževanje cen prehodnega značaja. Znaki so, da se to zniževanje umirja oz. se je že ustavilo, zato v drugi polovici leta pričakujemo inflacijo, ki bo blizu našega cenovnega cilja.

Konec tedna bo v Pittsburghu vrhunsko srečanje, na katerem bo govora o novi svetovni finančni ureditvi. Kaj lahko pričakujemo od srečanja, saj obstajajo nekatera razhajanja med pogledi ZDA in Evrope?
Kriza je zelo jasno pokazala, da je treba razmisliti o bodoči finančni arhitekturi, strukturi finančnih ustanov in finančnih agentov, njihovem ravnanju in nadzoru ter kapitalski ustreznosti. Stališča se usklajujejo v okviru skupine G20, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter tudi EU. Ne vidim večjih razlik med temi skupinami. Namen srečanja je doseči soglasje, najmanjši skupni imenovalec. Seveda bodo sprejete tudi politične odločitve, ki bodo implementirane skozi zakonodajo. Verjetno bo prišlo tudi do odločitev o spremenjeni institucionalni strukturi, večjo vlogo se daje IMF in odboru za finančno stabilnost, v evropskem merilu pa se postavlja evropski odbor za sistemska tveganja. ECB bo igrala pomembno vlogo, saj bo zagotavljala informacije in administrativno podporo. Za usklajevanje bo potrebnega še nekaj časa, tu so posamezni interesi držav, ne smemo pa pozabiti tudi na interese finančne industrije, da čimbolj razvodeni te ukrepe. Osebno menim, da je finančna industrija prehitro rasla na špekulativni osnovi ter da je skrajni čas, da se regulativa zaostri.

Kakšno je zdravje slovenskega bančnega sistema?
Slovenske banke so vse še sorazmerno zdrave. Jasno je, da se zaradi krize, ki je nastopila v gospodarstvu, poslabšuje kreditni portfelj slovenskih bank. Slovenske banke na začetku krize niso bile prizadete z zastrupljenimi naložbami, a ker je prišlo do gospodarske recesije, mi pa smo močno odvisni od razmer na mednarodnih trgih, so se banke soočale z zastojem na finančnih trgih pri pridobivanju sredstev, na drugi strani pa so morale sredstva, izposojena v tujini, vrniti - v enem letu je bilo vrnjenih 2,5 milijarde evrov. V nasprotnem primeru bi morale zmanjšati obseg kreditne dejavnosti. Na srečo je pri zagotavljanju likvidnosti prišlo do usklajenega delovanje države in centralne banke. Banke so po likvidnosti in po sredstvih zdaj na približno enaki ravni kot pred krizo.

Kako naglo se slabša kreditni portfelj bank?
Bančne terjatve se poslabšujejo, saj je realni sektor v težavah, zato se podaljšujejo roki vračil. Kreditni portfelj se slabša zelo postopno in v majhnem obsegu. Od skupnega kreditnega portfelja se je v primerjavi z 31. decembrom 2008 v prvih sedmih mesecih letošnjega leta povečal delež terjatev, ki sodijo v bonitetno skupino C za eno odstotno točko in sedaj znaša dva odstotka. V istem obdobju se je delež nedonosnih terjatev (skupina D in E) prav tako povečal na dva odstotka. To ni problematično, večji problem bi lahko bil, da so banke v precejšnji meri denar posojale finančnim holdingom in družbam za menedžerske odkupe.

Kako je Banka Slovenije opravljala svojo nadzorno vlogo na tem področju? Slišati je namreč nekatere kritike na račun pomanjkanja nadzora nad posojili, ki niso bila ustrezno zavarovana.
S temi kritikami se ne strinjam. Imamo popoln nadzor. Tako kot noben nadzornik bančnega sistema na svetu ne nadziramo sklepanja posameznih poslovnih pogodb bank s kreditojemalci. Banka Slovenije preverja, ali je poslovna politika banke globalno taka, da ne ogroža njene solventnosti, da je torej kapitala dovolj in da je likvidnost zagotovljena. Večina teh posojilnih pogodb je bila sklenjenih v času konjunkture, zdaj pa so se razmere spremenile. Noben nadzornik ne more zdaj bankam ukazati, naj spremenijo pogodbe. Tovrstnih kritik ne sprejemamo. Zaskrbljeni pa smo, če ugotovimo, da se kapitalska ustreznost banke poslabšuje, če se dramatično poslabšuje kreditni portfelj. V tem primeru zahtevamo dodatne ukrepe, ki jih sporočimo banki, ne pa javnosti. Še enkrat poudarjam: delamo tako, da je finančni sistem stabilen.

Kako se je zgodil Istrabenz, ki je prvi med velikimi podlegel težavam?
Istrabenz je bil, kot je znano, zadolžen za nekaj sto milijonov evrov, zavarovanja teh posojil pa so bila vedno manj vredna. A osnovni problem Istrabenza je bil, da teh posojil ni bil sposoben odplačevati. Ker je prišlo do krize, so se razmere spremenile. Če podjetje ni sposobno odplačevati posojil, morajo banke svoje terjatve nekako poplačati - ali unovčijo jamstva ali pa to dosežejo na drug način.

Kako je s prakso odobravanja kreditov, saj naj bi LHB, hčerinska družba največje slovenske banke, dajala kredite Istrabenzu brez ustreznih zavarovanj?
Praksa odobravanja kreditov brez ustreznega zavarovanja in ocene tveganj ni dobra praksa. To banko nadzira nemški nadzornik. Banka Slovenije zaradi različnih razlogov ni bila v stanju nadzirati NLB na konsolidirani osnovi, kjer je vključen tudi LHB. NLB je žal bila precej mesecev brez ustreznega vodenja, a problem ni od včeraj, je dolgoročnejši. Dokler je bilo gospodarstvo v vzponu, so se zdeli krediti ustrezni, zdaj se je izkazalo, da to niso. Banka Slovenije bo potegnila ustrezne poteze in banki naložila ukrepe, naj to sanira. Podrobneje o tem ne moremo govoriti. Sicer pa se mi v poslovno politiko banke, v to, ali so nadzorniki ustrezno in vestno pogledali te odločitve, ne moremo spuščati. O sklenitvi pogodb smo obveščeni le ex post. To je stvar nadzornega sveta oz. tistih, ki predstavljajo lastnike. Lahko rečemo: lastniki so prvi, ki morajo skrbeti za stabilnost poslovanja.

Torej država?

To ste rekli vi.

Ali bi lahko rekli, da bi nas kriza manj prizadela, če ne bi bilo lastniške konsolidacije?
Verjetno, a temu ne bi pripisoval odločilne vloge. Če bi imeli strategijo financiranja propulzivnih podjetij in ne toliko lastniške konsolidacije, kar je seveda odvisno predvsem od državne in ne bančne politike, bi verjetno imeli danes ugodnejšo gospodarsko strukturo. Osnovni vzrok teh težav pa je svetovna kriza, ne bančno kreditiranje finančnih konsolidacij in prevzemov. Je pa to otežujoča okoliščina.

Ali kreditni krč po najnovejših podatkih popušča?
Upočasnilo se je zmanjševanje kreditiranja. To je pozitivno, a ne vemo, kaj bo. V svetu so številna ugibanja o obliki recesije - ali smo dno že dosegli ali je ta obrat le začasen. Na finančnih trgih je trenutno konjunktura, a lahko je le prehodnega značaja, lahko še pride do depresije. Ekonomisti moramo biti tu precej skromni, saj so se naše napovedi pred pol leta izkazale kot napačne, potem smo postali pesimisti, pa smo se spet ušteli.

Največja banka daje denar za menedžerske prevzeme, mala in srednja podjetja pa kreditov ne morejo dobiti. A ni to nekoliko absurdna situacija?
Slovenija bi morala imeti strategijo novih inovativnih manjših podjetij. Osebno menim, da je bilo v preteklosti preveč poudarka namenjenega panogam, ki niso prioritetne za Slovenijo: finančna industrija, trgovina, gradbeništvo. Gospodarska politika je bila premalo aktivna. Pri tem se postavlja politično, ne finančno vprašanje: imeli smo nacionalne šampione, zdaj se je pokazalo, da to dolgoročno najbrž ne bo vzdržno. Razumem stisko ljudi v Muri, a dolgoročno nobeno gospodarstvo ne more vzdrževati podjetij, ki proizvajajo negativno dodano vrednost. Rešitev je v prestrukturiranju, prekvalifikaciji, v razvojnem premiku. Banke pa bodo temu sledile, saj menim, da podpirajo drobno gospodarstvo. Zakaj so velike banke podpirale samo velike sisteme, pa je vprašanje za lastnike in strategijo razvoja banke. To določajo lastniki.

Kako ocenjujete protikrizne ukrepe vlade? So bili po vašem mnenju ustrezni?
Proračun je z zadolževanjem omogočil likvidnost bankam, to je vsekakor pozitiven prispevek. Kar zadeva jamstvene sheme za podjetja in prebivalstvo, je zamisel v redu, a je operativno sorazmerno zapletena. To je najverjetneje eden od vzrokov, da se ni takoj prijela. A včasih so enostavni ukrepi koristnejši kot zapleteni, ki se morda zdijo bolj pravični ali učinkoviti. Pogosto se smiselnost in učinkovitost ukrepov izgubi v birokratskih postopkih. Sem velik kritik zapletenih administrativnih postopkov pri gradbenih dovoljenjih, omejitve so na področju železnic, zdravstva in izobraževanja. Dokler ne bodo merili učinkovitosti v posameznih sektorjih, nobena sredstva ne bodo zadostna.

Kakšno je vaše mnenje o strukturnih reformah, ki jih pripravlja vlada?
Kar zadeva spremembe v davčni zakonodaji (Kranjec je bil leta 2004 vodja komisije, ki je pripravila izhodišča za davčno reformo, op.p.), to ni stvar spremembe posameznih členov. Predlagal bi ustanovitev komisije, ki bo v dveh, treh mesecih pregledala, kaj je smiselno in kaj je vzdržno za spremembo na davčnem področju. Delne spremembe le parcelizirajo davčni sistem in ga poslabšujejo. Če že kaj, bi sam verjetno predlagal dvig stopnje DDV za odstotno točko. S tem bi precej razbremenili proračunski primanjkljaj, ki ga bomo morali slej kot prej zmanjšati. Kriza vedno zmanjšuje standard, vprašanje je, kdo nosi breme. Mislim, da moramo pokazati solidarnost.

Kako ocenjujete pozive k zmanjšanju plač v javnem sektorju?
Z vstopom v evrsko območje smo fiksirali tečaj, kar pomeni, da če bomo z domačimi politikami dvigali stroške, predvsem plače, si žagamo vejo, na kateri sedimo. Smo odprto gospodarstvo, če ne bomo konkurenčni, ne bomo izvažali. Domače cene morajo postati take, da bodo ob fiksnem tečaju privlačne za izvoz: ali torej nižja obremenitev s prispevki in davki ali relativno znižanje nominalnih plač glede na svojo konkurenco. Naraščanje stroškov dela je dolgoročno velik problem.

Ali obstaja nevarnost socialnih nemirov?
Socialni nemiri so problem, a njihovo reševanje je stvar politike. Menim pa, da se s skrajnimi zahtevami ne da storiti ničesar. Sindikalne zahteve so ponekod popolnoma nerazumne. Pred časom sem prebral neko misel: ni neracionalno, da ljudje postavljajo neracionalne zahteve, kot so hkratni nižji davki in višje socialne ugodnosti, nerazumno je, da politika ne zna pokazati, da so te zahteve nezdružljive in da se je treba odločiti. Torej odločiti se je treba in to tudi odločno povedati.

Ste zadovoljni z imenovanjem Boža Jašoviča na čelo NLB?
Jašovič je kompetentna oseba, ki bo sposoben banko ustrezno voditi. Z njim sem dobro sodeloval, to je bila njegova osebna odločitev. Kot nadzorniki bančnega sistema pa ne stavimo le na človeka, gledamo institucijo.

Pričakujete, da se bo odločil za novo ekipo?
Iz izjav politike sem razumel, da je on mandatar, da je dobil mandat za izbiro ekipe.

Jašovič naj bi mandat v NLB nastopil 1. oktobra. Mu bo svet Banke Slovenije do tedaj podelil licenco?
Imamo komisijo za podeljevanje dovoljenj, ki bo z Jašovičem opravila razgovor, svet Banke Slovenije bo to mnenje vzel na znanje. Komisija bo do 29. septembra opravila razgovor, člani sveta pa bodo o tem odločali 29. ali 30. septembra. Administrativno bomo to speljali v roku.

Kako gledate na nedavne poteze v smeri nekaterih združevanj v bančnem sektorju? Je tudi to posledica krize?
Vemo, da se ideje pojavljajo, a nimamo še nobene vloge. Do neke nadaljnje konsolidacije bančnega sektorja bo po mojem mnenju moralo priti. V tujini imamo tri, štiri velike igralce ter nekaj nišnih igralcev, ki so namenjeni svoji klienteli. Ko in če bomo dobili zahtevo, jo bomo preučili, in se o njej izrekli.

Ali bi podprli povezovanje največjih slovenskih bank in zavarovalnic?
Teh idej podrobno ne poznam, zato težko rečem. V smislu možnosti, da bomo imeli drugačen nadzor, integriran nadzor kapitalskih trgov, bank, zavarovalnic, bi to preučili in ugotovili, ali bi to lahko imeli za dobro ali ne. V tem trenutku to težko rečem. Kriza je pokazala, da je treba nadzirati vse kapitalske trge hkrati, da je bil doslej nadzor preveč razdrobljen. Odločilno vlogo pri tem pa ima centralna banka: ne da bi si želela biti nadzornik vsega, a ko pride do zagotovitve likvidnosti, to lahko zagotovi samo centralna banka.