Celje je zahvaljujoč izvedenim protipoplavnim ukrepom tokratno katastrofalno poplavo prestalo zelo dobro, je danes ocenil župan Matija Kovač. Pretok Savinje je upadel, evakuacija je preklicana, ukrep prepovedi približevanja vodotokom ne velja več, velja pa še ukrep prekuhavanja vode. Slabše jo je odneslo območje spodnjesavinjske doline.

Po obilnem petkovem deževju se količina padavin počasi zmanjšuje, a reke v osrednji, vzhodni in severovzhodni Sloveniji še vedno poplavljajo. Sestal se je svet za nacionalno varnost, po oceni vlade je prizadetih dve tretjini države, škoda naj bi presegla 500 milijonov evrov. Razmere so najbolj kritične na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini.

Razmere v Zgornji Savinjski dolini so še naprej kritične. V občini Ljubno so narasli vodotoki in plazovi odnesli štiri hiše, brez strehe nad glavo je od 15 do 20 ljudi. Številne občane so evakuirali, tudi turiste, nekateri med njimi so ostali brez avtomobilov. Tudi v občini Mozirje je ujma za seboj pustila veliko razdejanje.

Zaradi poplav je v Sloveniji pogrešanih najmanj pet nizozemskih državljanov, je danes za nizozemsko radiotelevizijo NOS sporočil tiskovni predstavnik nizozemskega zunanjega ministrstva. Skupno naj bi iz kampov evakuirali več kot 400 Nizozemcev, dva pa sta med poplavami umrla.

Včeraj smo gledali grozljive prizore iz Medvod, katerih središče sta poplavili deroči reki Sava in Sora, toda že popoldne se je voda umaknila, za njo pa je ostalo blato, polomljene veje in razdejanje.

V Črno na Koroškem, ki je bila od petka zjutraj zaradi posledic naraslih vodotokov in zemeljskih plazov odrezana od sveta, se je uspelo prebiti Slovenski vojski, je na seji vlade povedal minister za obrambo Marjan Šarec. Medtem so na Koroškem razmere napete tudi v Slovenj Gradec in na Ravnah, Mežičanki z otrokom so pomagali avstrijski reševalci.

Na obrežju Save na območju Tomačevega v Ljubljani so dopoldne našli mrtvega moškega. Kot so sporočili s Policijske uprave Ljubljana, so ga po doslej zbranih obvestili našli nekaj sto metrov od bivališča, ki ga je imel na obrežju reke. Po prvih podatkih bi bila smrt lahko posledica poplav.

Predsednik vlade Robert Golob je v izjavi za medije po seji Sveta za nacionalno varnost (SNAV) dejal, da se Slovenija sooča z najhujšo naravno ujmo v zgodovini države, prizadeti sta dve tretjini države. Današnja noč je bila sicer bolj prizanesljiva, a škoda bo verjetno presegla 500 milijonov evrov, je ocenil.

V Mestni občini Velenje se je ponoči sprožilo nekaj plazov, v Vinski Gori je zaradi tega ogroženih nekaj stanovanjskih objektov. Še vedno ne morejo dostopati do prebivalcev doline Velunje. Pitno vodo za zdaj še imajo, a velenjski župan Peter Dermol poziva k varčnosti. V Rdeči dvorani je prenočilo 1000 ljudi, tudi obiskovalci kampa Menina.

V Dravogradu, na stičišču treh naraslih rek Drave, Meže in Mislinje, so razmere še naprej kritične. Glavne prometne povezave do občine so prekinjene, zaradi nevarnosti plazov ostaja evakuiranih več kot 110 oseb, med njimi so tudi turisti. Marsikje ni elektrike in pitne vode, okrnjen je dostop do zdravstvene oskrbe. Pretok reke Drave pa ni kritičen.

Količina padavin se počasi zmanjšuje, zato je Agencija RS za okolje (Arso) stopnjo opozorila znižala na rumeno. Umirjati so se začele tudi hidrološke razmere z izjemo spodnje Save, kjer največ težav pričakujejo na sotočju Krke in Save. V nedeljo popoldne se obetajo nevihte, ki pa naj ne bi prinesle večjih dodatnih količin dežja.

Zaradi poplav in plazov ostajajo neprevozne številne ceste na Severnoprimorskem, Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem in v osrednji Sloveniji. Na več odsekih avtocest so tudi zastoji, poroča prometnoinformacijski center. Vrstijo se pozivi voznikom, naj ne vozijo na poplavljena območja in ne ovirajo intervencij, sicer pa naj pozorno spremljajo razmere.

Po petkovih poplavah je današnja noč na Gorenjskem minila mirneje, razen za prebivalce Koroške Bele, ki jih zaradi premikov na plazu zbudil alarm. Povsod po regiji se narasle vode umikajo, tako bo danes poudarek na čiščenju objektov in na zagotovitvi dostopa do še odrezanih zaselkov, ponovno pa je možen dostop do Poljanske doline.

Narasle reke so v osrednji Sloveniji podrle več mostov, med drugim v Komendi in Domžalah. Ponekod je motena oskrba s pitno vodo, ki jo bodo prebivalcem dostavljali s cisternami. V Kamniku bodo danes znova poskušali priti do krajev, odrezanih od sveta. Pri tem računajo tudi na pomoč helikopterja.

Za številnimi Korošci je težka noč. Območje Črne na Koroškem je še naprej odrezano od sveta, saj je v Mežiški dolini in tudi drugod po Koroški poškodovanih veliko mostov in cest, prekinjena je dobava elektrike in vode, marsikje ni telefonskih povezav. Na poti v Črno je vojska, ki je v regiji pomagala že v petek, prav tako gasilci od drugod.

Matej Mohorič, kolesar, je po zmagi na Poljskem napovedal, da bo svojo nagrado delil z žrtvami neurij

Slovenska košarkarska reprezentanca je v Atenah doživela hud šok. Tri minute pred koncem prijateljske tekme z Grčijo se je poškodoval eden glavnih igralcev Vlatko Čančar. Po besedah selektorja Aleksandra Sekulića stanje njegovega levega kolena ne zgleda dobro.

Petkovo deževje je obilico težav povzročilo tudi domovom za starejše. Največ težav imajo zaradi poplavljenih poslopij, motene preskrbe z elektriko in vodo, otežene dostave hrane ter nedostopnosti zaposlenih do delovnih mest. Po vsej državi imajo težave tudi pri izvajanju storitve pomoči na domu, so sporočili z ministrstva za solidarno prihodnost.

Na Gorenjskem in Koroškem ter na območju Idrijskega, Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja so se tudi ponoči pojavljali močnejši nalivi, zato se hudourniške poplave večjega obsega na teh območjih še vedno stopnjujejo. Naraščajo reke v južni Sloveniji in se ponekod razlivajo. Številne ceste ostajajo zaprte.

Včerajšnja ujma je povzročila verjetno največjo škodo v naravnih nesrečah v zgodovini samostojne Slovenije, je na novinarski konferenci dejal predsednik vlade Robert Golob. Z obrambnim ministrom Marjanom Šarcem sta zagotovila, da so na terenu vse razpoložljive enote, sprejeti nameravajo tudi pomoč iz tujine. Prebivalce sta pozvala k previdnosti.

Predsednik vlade Robrt Golob si sam koplje politični grob. Ljudje so od njega pričakovali, da bo kot uspešni menedžer znal upravljati državo, sprejel ustrezne reforme, predvsem pa izboljšal njihov življenjski standard. Namesto tega imamo vtis, da se je državna politika spremenila v kaos