Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v zgodovini države, prizadeti sta dve tretjini države. To je po današnji seji sveta za nacionalno varnost, ki se je sestal v razširjeni sestavi, dejal premier Robert Golob. Ocenil je, da bo škoda verjetno presegla 500 milijonov evrov. Poškodovani so predvsem cestna in energetska infrastruktura ter več sto objektov za bivanje.
Na izredni seji se je sestala tudi vlada in sprejela spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. S tem namerava pospešiti dodelitev finančnih sredstev prizadetim občinam še pred ocenami končne škode. Med novostmi je minister za naravne vire Uroš Brežan izpostavil uvedbo možnosti izplačila akontativnih sredstev prizadetim občinam za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov do višine 20 odstotkov predhodno ocenjene škode. "Na ta način bomo pospešili dodelitev sredstev v obliki akontacije, ki bo možna še pred sprejemom končne ocene škode in končnega programa odprave nastalih posledic," je dejal minister.
Vlada je prebivalcem na prizadetih območjih prek Rdečega križa in Karitasa namenila 10 milijonov evrov humanitarne pomoči. Pristojni bodo izdali tudi uredbo, ki bo omogočila odprtje trgovin z živili, tehničnim blagom ali otroško opremo tudi ob nedeljah in praznikih. Vladne seje se je udeležil tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, ki je ocenil, da bo Slovenija za reševanje posledic poplav zaprosila za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. Pomoč so ponudile sosednje Hrvaška, Madžarska in Avstrija ter nekatere druge države, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je zagotovila mobilizacijo pomoči, ko bo to potrebno.
Največje težave z dostopnostjo so še vedno na Koroškem in Zgornji Savinjski dolini, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal v. d. generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Leon Behin. Do Črne na Koroškem se je ob pomoči Slovenske vojske uspelo prebiti prvim enotam zaščite in reševanja. Letalske enote vojske in policije so v Črno dostavile tudi prve pošiljke hrane in vode, nekaj oseb bodo evakuirali s helikopterji, je napovedal Behin.
Vzdolž celotnega toka reke Meže od Črne do Dravograda je uničenih ali poškodovanih veliko mostov, na več mestih je odneslo glavno prometno žilo po dolini. V Mežici so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA posredovali reševalci nujne medicinske pomoči iz avstrijskega Velikovca, ki so pomagali mamici s 14 dni starim novorojenčkom in ju prepeljali v bolnišnico v Celovcu. Na območju občine Ravne na Koroškem je zaradi narasle Meže od prometnih poti odrezan del naselja Dobrije. Poplavljen je velik del Prevalj, kjer je narasla Meža prav tako poškodovala ali uničila mostove in odseke cest ter drugo komunalno infrastrukturo.
V Dravogradu glavnino problema predstavljata narasli Meža in Mislinja z vsemi pritoki, pretok Drave pa ni kritičen. Prekinjene so glavne prometne povezave do občine, sprožilo se je veliko zemeljskih plazov, podrlo je več mostov, med drugim most čez reko Mislinjo pri Otiškem Vrhu na glavni cesti proti Slovenj Gradcu. Zaradi nevarnosti plazov ostaja evakuiranih več kot 110 oseb, med njimi tudi turiste.
Veliko škode so narasla reka Mislinja in drugi vodotoki povzročili na območju Mestne občine Slovenj Gradec, kjer se je sprožilo tudi veliko plazov. Dopoldne so morali zaradi grozečega plazu evakuirati stanovalce desetih stanovanjskih objektov na območju Pameč. Pod vodo sta celotno Podgorje in Šmartno, v stanovanjskih blokih v naselju S8 pa so zalite kleti.
Na Savinjskem se medtem vodotoki umirjajo, a še ne upadajo bistveno. Na terenu so ekipe, ki pregledujejo mostove, vzpostavljene so tudi nove povezave, tako da je Savinjska dolina dostopna vsaj v srednjem delu. Po pojasnilih Behina so vzpostavili komunikacijo s Solčavo.
V občini Ljubno ob Savinji so narasli vodotoki in plazovi odnesli štiri hiše, brez strehe nad glavo je od 15 do 20 ljudi. Še dve hiši sta v izjemno veliki nevarnosti zaradi grozečih plazov. Številne občane so evakuirali, tudi turiste, nekateri med njimi so ostali brez avtomobilov. Iz Ljubnega prebijajo ceste proti Rečici in Mozirju, da bodo lahko goste, ki so zdaj nastanjeni v osnovni šoli in turističnih objektih, napotili na varno drugam.
Savinja je prestopila bregove tudi v Mozirju, kjer takšne ujme, kot je bila tokratna, tudi najstarejši prebivalci občine ne pomnijo. Kot je za STA povedal župan Ivan Suhoveršnik, je reka za seboj pustila pravo razdejanje. Zalilo je okoli 200 hiš na trgu in v nekaterih zaselkih, poplavilo je igrišča in Mozirski gaj. Obrambni minister Marjan Šarec je v Mozirju dejal, da je situacija v Savinjski dolini med najzahtevnejšimi. Prizadeta območja v občinah Nazarje, Mozirje, Rečica ob Savinji in Braslovče je danes obiskala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar.
V Mestni občini Velenje se je ponoči sprožilo nekaj plazov, ponekod je motena tudi oskrba z vodo. Še vedno ne morejo dostopati do prebivalcev doline Velunje. V Rdeči dvorani je prenočilo okrog 1000 ljudi, med njimi tudi obiskovalci Zgornje Savinjske doline, tja so evakuirali tudi obiskovalce kampa Menina. Ponoči so preventivno evakuirali tudi goste kampa v Čateških toplicah.
Na širšem škofjeloškem območju imajo polne roke dela z vzpostavitvijo dostopnosti do posameznih zaselkov in hiš, ki so še vedno odrezane od sveta. Vse več težav povzročajo tudi zemeljski plazovi, ki ogrožajo več hiš. Po tem ko je bila v petek Poljanska dolina odrezana od sveta, je sedaj zagotovljena vsaj zasilna prevoznost regionalne ceste. Še naprej imajo veliko dela tudi gasilci v Žireh, kjer je poplavljenih ali zasutih več kot 100 hiš. "Voda je odtekla, interventne službe pa so še vedno na terenu," je na novinarski konferenci povedal poveljnik Civilne zaščite Občine Žiri Janez Tratnik.
Zaradi grozečega plazu na Koroški Beli in napovedanega deževja bodo zvečer evakuirali prebivalce, obvezna evakuacija bo veljala najmanj do 7. ure. Prebivalce bodo evakuirali v Osnovno šolo Prežihovega Voranca Jesenice, kjer bodo nameščeni v telovadnici.
Zaradi poplav je v Sloveniji pogrešanih najmanj pet nizozemskih državljanov, je za nizozemsko radiotelevizijo NOS sporočil tiskovni predstavnik nizozemskega zunanjega ministrstva. Skupno naj bi iz kampov evakuirali več kot 400 Nizozemcev, dva pa sta med poplavami umrla. Zaenkrat ni jasno, kje je pet pogrešanih niti ali gre za posameznike ali skupino, povzema ugibanje tiskovne agencije ANP radiotelevizija NOS.
Prva poročila s terena kažejo, da je po državi poplavljen tudi precejšen delež kmetijskih površin, v celoti pa se obsega škode še ne da oceniti, saj so nekateri deli Koroške, Savinjske doline in Gorenjske odrezani od sveta in nedostopni, kažejo podatki javne službe kmetijskega svetovanja, ki jih je povzelo ministrstvo za kmetijstvo.
Poplave so v več krajih poškodovale tudi kulturno dediščino in druge kulturne objekte, kot so knjižnice, med njimi v Škofji Loki, Medvodah, Celju in Ravnah na Koroškem. Vseh informacij še ni, prav tako še ni znana škoda. Glede na razsežnosti poplav sicer na pristojnem ministrstvu predvidevajo, da je veliko večja od trenutno razpoložljivih podatkov.
Prizadeti dve tretjini države, najhuje na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini
5. avg. 2023 20:39 Osveženo: 20:41 / 05. 8. 2023
Po obilnem petkovem deževju se količina padavin počasi zmanjšuje, a reke v osrednji, vzhodni in severovzhodni Sloveniji še vedno poplavljajo. Sestal se je svet za nacionalno varnost, po oceni vlade je prizadetih dve tretjini države, škoda naj bi presegla 500 milijonov evrov. Razmere so najbolj kritične na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke