Poletje ni le čas dopustov, ampak tudi premestitev duhovnikov. Javnost, posebej še tista na Obali, pa je s presenečenjem in nejevoljo sprejela novico o premestitvi dr. Primoža Krečiča, ki je bil v Kopru župnik zadnjih 13 let. Toda takšna poteza za Cerkev ni nič nenavadnega.

Ena od treh »zgodovinskih škofij«, tista v Kopru, je ponovno vzbudila zanimanje javnosti. Tokrat sicer ne z inkorporacijo kakšnega zelo spornega duhovnika, kot se je to zgodilo pred dvema letoma z razvpitim jezuitskim patrom Markom Rupnikom, za kar nosi zasluge prejšnji koprski škof Jurij Bizjak.

Toda njegov naslednik ne zaostaja dosti – škof Peter Štumpf je poskrbel za vznemirjenje tako v Kopru, kjer je premestil dolgoletnega in med ljudmi izjemno priljubljenega župnika Primoža Krečiča v Sežano in Senožeče, kot tudi drugod na Primorskem, saj je skupno premestil 26 duhovnikov.

Med tistimi, ki so na neki način napredovali, pa je Božo Rustja, urednik revije Ognjišče in duhovni pomočnik v župniji Koper stolnica ter po novem tudi duhovni pomočnik v župniji Senožeče. Škof Štumpf je ob množičnih premestitvah odločno zavrnil govorice, da gre za kaznovanje nepokornih duhovnikov.

Toda precej koprskih katoličanov takšne razlage ne sprejema, vsaj ko gre za njihovega zdaj že bivšega župnika Krečiča, ki je veljal za odprtega, povezovalnega in ljudskega, kar je pomenilo tudi to, da je bil bolj priljubljen od škofa Štumpfa. Je bilo to preveč za koprskega škofa, ki je na Obalo prišel iz Murske Sobote, kjer o njem niso imeli najboljšega mnenja?

Salezijanca Štumpfa so si Prekmurci zapomnili kot precej samovšečnega, vase zaverovanega visokega duhovnika, ki ni pokazal nobenega razumevanja za žrtve spolnih zlorab v Cerkvi.

V tem pogledu so njegova stališča podobna predhodnikovim, pri čemer je škof Bizjak pred dvema letoma v koprsko škofijo »inkorporiral« patra Rupnika z absurdnim pojasnilom, da je to nujno, če želi razvpiti cerkveni umetnik obdržati status duhovnika, kajti v nasprotnem primeru cerkveno sodišče v Vatikanu zoper njega ne more nadaljevati postopka zaradi obtožb več redovnic o različnih oblikah nasilja in zlorab.

V Kopru, kjer cerkvene finance še vedno vodi ekonom Tihomir Busija, ki je očitno zlezel pod kožo tudi novemu škofu, niso vsi navdušeni nad vrhovnim dušnim pastirjem, za katerim se vleče zgodba iz murskosoboške škofije, ki jo je sprva vodil škof Marjan Turnšek, leta 2007 pa ga je zamenjal ravno Štumpf.

Kaj vse se je dogajalo med njim in lokalnimi duhovniki, da jih je v nekaj letih kar 12 zapustilo škofijo ali pa so celo izstopili iz redovniških vrst, ni bilo nikoli pojasnjeno. Vendar pa izkušnje iz Kopra kažejo, da škof Štumpf zna biti samovoljen in maščevalen, zato prihaja do konfliktov s tistimi duhovniki, ki ne delijo njegovih pogledov.

Škof Štumpf – vsaj ko gre za vprašanje odnosa Cerkve do žrtev spolnih zlorab – sodi v trdo cerkveno linijo, ki je ne glede na upokojitev kardinala Franca Rodeta še vedno zelo vplivna in po oceni nekaterih cerkvenih poznavalcev preprečuje, da bi se slovenska Cerkev končno soočila s svojimi okostnjaki v omarah, se opravičila vsem žrtvam zlorab, posebej mladoletnikom, in v novo tisočletje naposled vstopila očiščena svojih grehov.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.