Katarina Grabnar Apostolides je amaterska mikologinja in determinatorka gliv. Beseda »določevalka« bi bila gotovo mehkejša. Takšno namreč Katarino spoznamo skozi branje knjige Zadnja vijoličasta bledivka. Nežno pozorna do sveta, ki jo obdaja, a nikakor krhka. Previharila je številne boleče življenjske preizkušnje, zlorabe, odvisnosti. Izhod iz pekla je našla v večno varnem pristanu – v gozdu. Kot je zapisano v knjigi: »Tam ni bila ne sama in ne osamljena, saj so tam živele gobe.«