Letošnji september je bil s precejšnjo razliko najtoplejši v zgodovini meritev, je danes objavila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Ob tem je ocenila, da bo tudi letošnje leto verjetno najtoplejše v zgodovini, saj je najtoplejši september sledil poletju z rekordnimi temperaturami v številnih državah.

Popoldne, zvečer in v noči na soboto bodo predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji ob nevihtah nastali močnejši in tudi dolgotrajni nalivi, opozarja Agencija RS za okolje (Arso). Za osrednjo, jugovzhodno, jugozahodno in severozahodno Slovenijo so izdali oranžno opozorilo, za preostanek države pa medtem velja rumeno opozorilo.

Leto 2023 bo najverjetneje najbolj vroče leto v zgodovini človeštva, povprečne globalne temperature to poletje pa so bile najvišje doslej, je danes objavila služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je to opisal kot začetek "zloma podnebja".

Avgustovske poplave so močno spominjale na vse pretekle izjemne poplavne dogodke, ki so Slovenijo prizadele v zadnjih treh desetletjih, a jih je tokratni hidrometeorološki dogodek presegel po obsegu, v najbolj prizadetih porečjih pa tudi po silovitosti, Arso navaja v danes objavljenem poročilu o dogajanju v Sloveniji med 4. in 8. avgustom.

Minulo noč deževje do doslej znanih podatkih ni povzročalo večjih težav. Nekaj dela so gasilci in druge službe imeli predvsem s prečrpavanjem vode iz objektov, pokrivanjem ostrešij in odstranjevanjem podrtega drevja. Danes bo občasno deževalo, več dežja bo v južni Sloveniji, vremensko opozorilo je za danes za jug države obarvano rumeno.

Po začetku deževja nekaj pred 16. uro je največ težav na Koroškem začela povzročati meteorna voda, ki zaliva hiše in kleti, je za STA povedala vodja regijskega centra za obveščanje uprave za zaščito in reševanje Slovenj Gradec Nada Jeseničnik Krajnc. Deževje je popoldne zajelo tudi Podravje, kjer je meteorna voda poplavila več kleti.

Tudi danes se bo nadaljevalo deževno vreme s krajevnimi nevihtami, tudi na območjih, ki so jih prizadele nedavne poplave. Predvsem v severni in vzhodni Sloveniji bodo reke še naraščale, možna so razlivanja na izpostavljenih območjih. Agencija RS za okolje (Arso) je zaradi možnosti izdatnih padavin izdala oranžno opozorilo za večji del države.

Najbolj zaskrbljujoče napovedi posledic hladne fronte, ki je v ponedeljek zajela Slovenijo, se večinoma niso uresničile. V Črni na Koroškem so se sinoči iz previdnosti umaknili iz domov nekateri prebivalci Spodnjega Javorja, a po besedah županje Romane Lesjak se je deževje ponoči umirilo. Poplavilo je le nekaj kleti. Narasle vode pa so odnesle del ceste v Toplo.

Hidrolog Janez Polajnar z Agencije RS za okolje (Arso) je na današnji novinarski konferenci po izdanem najvišjem, rdečem vremenskem opozorilu za severni del države opozoril na nepredvidljivost razmer po ujmi na začetku avgusta. "Takratne poplave so precej spremenile pokrajino, zato ne vemo natančno, kako bo voda odtekala," je dejal.

Nevihtni pasovi so zaenkrat zajeli zahodno Slovenijo in z intenzivnimi padavinami sežejo vse do severa države. Po napovedih Arsa bodo dosegli tudi osrednjo in vzhodno Slovenijo. Na Obali padavinska in zaledna voda že poplavlja na več območjih, težave je povzročil tudi veter. Zvečer bodo narasli hudourniki v zahodnem in osrednjem delu države.

Arso je zaradi možnosti močnejših neurij za danes izdal oranžno opozorilo za vso državo. Padavine bodo po pričakovanjih padle v razmeroma kratkem času, kar lahko povzroči hitro naraščanje hudourniških vodotokov in manjših rek ter proženje zemeljskih plazov. Ranljiva so predvsem območja, ki so jih poplave prizadele že v začetku avgusta.

Arso je zaradi možnosti močnejših neurij za ponedeljek izdal oranžno opozorilo za vso državo. Padavine bodo po pričkoavnjih padle v razmeroma kratkem času, kar lahko povzroči hitro naraščanje hudourniških vodotokov in manjših rek ter poplavljanje in proženje zemeljskih plazov predvsem na območjih, ki so jih poplave prizadele že v začetku avgusta.

Za nami je tropska noč, saj temperature ponoči niso padle pod 20 stopinj Celzija, kar je za vročinske valove pogosto. Trenutni vročinski val nas bo spremljal do vključno nedelje, osvežitev pa nas čaka v ponedeljek, ko je pričakovati tudi nekaj padavin in neviht, je za STA pojasnil dežurni meteorolog Agencije RS za okolje (Arso) Brane Gregorčič.

Po nekaj vročih, a sicer vremensko mirnih dneh, bo popoldne ozračje nad območjem vzhodnih Alp nestabilno. Že sredi dneva se bodo nad južno Avstrijo razvile prve nevihte, ki bodo popoldne dosegle tudi severno polovico Slovenije. Možna je kakšna močnejša nevihta z vetrom, nalivi in tudi točo. Za severne regije velja oranžno opozorilo pred nevihtami.

Nad Kalifornijo se je v nedeljo zgrnilo silovito deževje, ki ga je s sabo prinesla tropska nevihta Hilary. Oblasti svarijo pred smrtno nevarnimi poplavami, z območja pa že prihajajo poročila o naraslih vodah in škodi. Neurje, ki je ob prihodu v ZDA oslabilo iz orkana v nevihto, je pred tem v Mehiki terjalo dve smrtni žrtvi.

Agencija RS za okolje (Arso) je za danes za jugozahodni del države izdala vremensko opozorilo oranžne stopnje zaradi velike toplotne obremenitve po nižinah Primorske. Vroče bo tudi drugod, predvsem v mestih, so opozorili. Temperature se bodo po njihovih napovedih dvignile do 36 stopinj Celzija.

Ob popoldanskih plohah in nevihtah lahko danes in v petek narastejo posamezni hudourniki in manjše reke, verjetnost za to je danes večja na severu države. Možna so razlivanja padavinske in zaledne vode, predvsem na Gorenjskem, Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, kjer so odtočne razmere ob vodotokih in zaledjih spremenjene, opozarja Arso.

Vodnatost rek v Sloveniji se zmanjšuje, kaže hidrološko poročilo Arsa. Reke v večjem delu Slovenije imajo srednje pretoke. Mura s posameznimi pritoki, nekatere reke v Podravju, Krka in Ljubljanica pa imajo velike pretoke. Danes in v prihodnjih dneh se bo vodnatost rek zmanjševala, najhitreje bodo upadale večje reke v vzhodnem delu države.

Zaradi spremenjenih razmer ob vodotokih so na nekaterih območjih v državi bolj ranljivi pred morebitnimi prihodnjimi poplavami, je za STA ocenil hidrolog na Agenciji RS za okolje Andrej Golob. Kot pravi, prihodnjega vremenskega dogajanja še ne moremo napovedati, "vsekakor pa velja, da je jeseni možnost poplav večja", je izpostavil.

Pretoki rek po Sloveniji se po uničujočih poplavah postopoma zmanjšujejo, kaže hidrološko poročilo Arsa. Popoldne in zvečer pa lahko ob krajevnih plohah in nevihtah narastejo posamezne manjše reke in hudourniki. Ob padavinah lahko pride do razlivanja padavinske in zaledne vode na v poplavah najbolj prizadetih območjih, opozarjajo hidrologi.