Po lanski ujmi 10.000 novih plazov, za 16 največjih še brez rešitve

Kot je na petkovem terenskem obisku predstavnikov vlade in vladne službe za obnovo po poplavah na nekaterih v lanski ujmi prizadetih območjih razložil vodja državne tehnične pisarne, Blaž Dolinšek, je nekaj plazov, ki so se sprožili po lanskih poplavah, tako kompleksnih za obravnavo, da s strokovnega vidika presegajo obravnavo na občinski ravni.

V državni tehnični pisarni so zato ustanovili posebno strokovno skupino, sestavljeno iz geotehnikov, geologov, hidrologov in drugih, ki se ukvarja z vprašanji, ali je te plazove možno oz. smiselno sanirati.

Po zadnjih informacijah je takšnih plazov trenutno 16, med njimi pa sta tudi plazova v Strugah na območju občine Luče in Blate nad Kamnikom v povirnem delu hudournika Bistričica.

"Ko pravimo, da je treba vodi dati prostor, to velja tudi za plaze. Plazenje je geološki pojav, ki se izvaja skozi milijone let. Če je res nekaj nujno in če plaz nekaj ogroža, moramo v teh primerih to preprečiti. Je pa odločitev do konkretnih ukrepov na terenu zelo dolga, saj je treba plaz podrobno preučiti in pripraviti več možnosti, kaj bi bilo možno narediti," je pojasnil razloge, zakaj v primeru določenih plazov v zadnjem letu na področju sanacije ni bilo premikov. "Za plazove takih razsežnosti je to normalno," je pristavil.

Na plazu Blate vzpostavljeno alarmiranje, v prihodnjih letih konkretnejši ukrepi

O kompleksnosti plazu Blate na območju Kamnika, ki se je aktiviral po vremenski ujmi v začetku avgusta lani, je spregovoril geolog Jaka Rupnik. V državni tehnični pisarni so se z njim začeli intenzivneje ukvarjati konec oktobra lani, ko so pristojni ob pričakovanju vnovične izredne količine padavin preventivno evakuirali prebivalce 50 hiš ob potoku Bistričica dolvodno, je spomnil.

"Ob obisku lokacije plazu se je izkazalo, da se je v dveh mesecih spodnji del plazu premaknil za okoli 250 metrov. Takrat smo se poleg evakuacije odločili tudi za spremljavo premikov na plazu z vzpostavitvijo alarmnega sistema, ki prebivalce opozarja na morebitno plazenje," je dejal.

Čeprav se na srečo najbolj črn scenarij tedaj ni uresničil, pa se je plaz v naslednjih treh tednih premaknil še za dodatnih 200 metrov. Strokovnjaki so ob ogledu plazu ugotovili, da težavo ne predstavlja samo plaz Blate, temveč tudi zaledne grape hudournikov Blatnica, Korošak in Tratnikov graben, iz katerih je prišla večina materiala, ki se je sprožila lani avgusta in zasula objekte v naselju Bistričica.

"Celotna zadeva je zelo kompleksna in jo kot tako tudi obravnavamo. V bližnji prihodnosti se bodo začele geološko-geomehanske raziskave plazu, vzporedno s tem direkcija RS za vode vodi tudi projekt hudourniških ureditev oz. spodnjega dela struge Bistričice," je o predvidenih ukrepih povedal Rupnik.

Glede trenutne zaščite prebivalcev pa je izpostavil, da je še vedno vzpostavljen sistem alarmiranja, hkrati pa spremljajo tudi pretok vode v strugi potoka Bistričica. "V primeru, da pretok pade oz. se zaustavi, pomeni, da se je nekaj zgodilo s strugo in da je zajezena. To so ti scenariji, ki sprožijo alarm," je pojasnil.

Pri tako obsežnih plazovih pa je mogoče, kot je dodal Rupnik, šele na podlagi opravljenih raziskav predvideti možne ukrepe za stabilizacijo ali za omilitev stanja, eden od možnih ukrepov je tudi izselitev posameznih objektov, v kolikor so preveč ogroženi. "Kar se tiče dejanske sanacije, menim, da se bo ta začela v prihodnjem letu. Če bo letos del projektne dokumentacije narejen, bo to že prvi uspeh," je menil.

Na ravni državi sistematično upravljanje področja plazov

Hidrotehnik in pogodbeni izvajalec direkcije za vode Jošt Sodnik pa je dejal, da bo poleg geotehničnih ukrepov na plazovih glavnina del na tem območju usmerjena v hudournike, s katerimi bodo stabilizirali struge.

"Pregrade na spodnjem delu povirja Bistričice, ki so bile zgrajene v okviru izvajanja redne gospodarske javne službe urejanja voda do leta 2020, so tudi v lanski ujmi odigrale pomembno vlogo. V bodoče bo treba te ukrepe izvajati tudi gorvodno, da te procese, ki se dogajajo, vsaj do neke mere omilimo in zagotovimo neko varnost dolvodno," je razložil.

Lanskoletna ujma je po navedbah pristojnih opozorila tudi na problem urejanja področja plazov na ravni države. "Če plaz zasuje cesto, se z njim ukvarjajo cestarji, če zasuje vodotok, vodarji. Če ogroža manjše naselje, ga rešujejo občine. Plazovi večjega obsega pa so v pristojnosti države," je pojasnila državna sekretarka ministrstva za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc.

Ob tem je zagotovila, da se bo država področju plazov v prihodnje posvečala bolj sistematično. V okviru procesa reorganizacije se bosta s področjem za investicije v plazove po novem ukvarjala direkcija za vode in direktorat za vode na ministrstvu za naravne vire. Po njeni oceni potrebujemo tudi strategijo o tem, kako živeti s plazovi, da pod njimi ne širimo naselij in da se to upošteva tudi ob pripravi prostorskih načrtov občin.

Po ocenah Geološkega zavoda Slovenije se je zaradi ujme avgusta lani sprožilo okoli 10.000 zemeljskih plazov, kar je po znanih podatkih največ ob enkratnem vremenskem dogodku.