Varnost ni tema, s katero bi nabirali poceni politične točke, je danes v odzivu na petkovo odločitev državnega zbora za razpis posvetovalnega referenduma o zvišanju obrambnih izdatkov dejal finančni minister in podpredsednik Gibanja Svoboda Klemen Boštjančič. Takšno ravnanje po njegovem mnenju ni državotvorno.

Julijska anketa inštituta Mediana za Delo kaže, da bi z 22,3 odstotka podpore zmago na volitvah slavila SDS (junija 21,5 odstotka), sledita Gibanje Svoboda s 14,2 odstotka (junija 18,1 odstotka) in SD s 7,8 odstotka podpore (junija pet odstotkov). Delo vlade kot negativno ocenjuje skoraj 49 odstotkov vprašanih, delo DZ pa okoli 40 odstotkov.

Milijarder Elon Musk je v soboto sporočil, da je ustanovil novo politično stranko z imenom Ameriška stranka, s katero naj bi se uprl temu, kar je označil za enostrankarski sistem v ZDA. Na svojem družbenem omrežju X je obljubil, da bo ljudem vrnil svobodo.

Članstvo je včeraj večinsko potrdilo pripojitev stranke Konkretno k stranki Demokrati, sta potrdila prvak Demokratov Anže Logar in dosedanji predsednik Konkretno Janez Demšar. S tem bo k Demokratom prešlo tudi članstvo stranke Konkretno, Logar pa bo Demšarja predlagal za podpredsednika Demokratov. Program bodo oblikovali do konca septembra.

Raziskava javnega mnenja Valicona za Siol kaže, da razmerje med SDS in Gibanjem Svoboda ostaja razmeroma stabilno. Med manjšimi strankami pa se nakazujejo pomembni premiki. V parlament bi se uvrstile še SD, Demokrati, Levica, Resni.ca, NSi in Vesna, kaže raziskava. Na vrhu lestvice ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Romunski evroposlanec Gheorghe Piperea iz skrajno desne politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) je danes v Evropski parlament vložil predlog nezaupnice Evropski komisiji. Po neuradnih informacijah STA je predlog kot edini član desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) podpisal tudi Branko Grims (SDS).

Do rednih državnozborskih volitev nas loči le še devet ali deset mesecev. Bolj ko vstopamo v predvolilno obdobje, bolj se slovenski politični prostor polarizira, kar pomeni, da se bodo morale manjše stranke zelo potruditi za (vnovični) preboj v državni zbor.

Prvi predsednik republike Milan Kučan leto dni pred parlamentarnimi volitvami opozarja, da je drobljenje levega političnega prostora zgolj z novimi obrazi in brez novih vsebin napaka. Prav tako meni, da samo na antijanšizmu ne bo mogoče dobiti volitev, je povedal v danes objavljenem pogovoru za časnik Delo.

Za politične akterje je odločitev Vladimirja Prebiliča, da se na volitve v DZ poda z lastno stranko, povečini pričakovana. Možnostim sodelovanja vrat ne zapirajo, a želijo informacije o programu. Premier Robert Golob je ob tem Prebiliču izrekel dobrodošlico na političnem prizorišču, Vesna pa pričakuje, da bo vrnil mandat evropskega poslanca.

V stranki Mi, socialisti, ki jo ustanavlja poslanec Miha Kordiš, so zbrali 5000 podpisov v podporo predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o povečanju vojaških izdatkov. Kordiš je predlog danes vložil v državni zbor.

Stranka SDS je med letoma 2020 in 2022 vzpostavila dobro utečen politično propagandni aparat, ki se je financiral z javnim denarjem in denarjem državnih podjetij, je danes ob predstavitvi ugotovitev vmesnega poročila preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, dejala predsednica preiskovalne komisije Tamara Vonta.

Podpora vladi Roberta Goloba se je nekoliko okrepila, in sicer znaša 32,5 odstotka, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Med strankami še naprej vodi opozicijska SDS, ki jo podpira 23,6 odstotka vprašanih, maja 21,4 odstotka, Svobodo pa 15,2 odstotka, maja 17,8 odstotka. Na vrhu priljubljenosti je predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, v drugem vmesnem poročilu ugotavlja, da je SDS zlorabila svoj vpliv in dosegla domnevno nezakonito financiranje medijev Nova24TV, Demokracija in Požareport prek javnih sredstev oziroma podjetij, v katerih ima država pomemben vpliv.

Prvak SDS Janez Janša meni, da politična dinamika leto pred volitvami, ki jo zaznamujejo povezovanje na obeh polih in ugibanja o aktivaciji Vladimirja Prebiliča, ni presenetljiva. Kot je dejal, je znano, kakšni so bili doslej izkupički. "Velikokrat iz tega kaj veliko ni bilo," je izpostavil in pristavil, da pa je "upanje dovoljeno vsakomur".

Po majskem volilnem kongresu SDS se je minuli teden na konstitutivni seji sestal svet stranke. Člani so med drugim izvolili podpredsednike SDS za mandatno obdobje 2025-2029. Na funkciji ostajata dosedanja podpredsednika Aleš Hojs in Romana Tomc, vodjo poslancev SDS Jelko Godec pa bo na podpredsedniškem mestu zamenjal poslanec Zvone Černač.

Anketa Mediane za Delo danes ugotavlja, da prihod stranke Demokrati Anžeta Logarja in ustanovitev stranke Vladimirja Prebiliča ne bi bistveno zamajali podpore stranki SDS in stranki Gibanje Svoboda. Prva glede na rezultate Delovega Barometra uživa 21,5-odstotno podporo, Gibanje Svoboda pa podpira 18,1 odstotka anketirancev.

Člani stranke Demokrati, ki so se včeraj zbrali na Polzeli, so ustanovili strokovni svet stranke, vanj pa povabili "vse, ki želijo prispevati k razvoju Slovenije". Predsednik Demokratov Anže Logar je predstavil tudi svojo vizijo prihodnje vlade, ki bi bila od sedanje manjša za štiri resorje in nekaj funkcij v premierjevem kabinetu.

Na kongresnem govoru je prvak SDS Janez Janša pohvalil strokovni svet, ki je v dveh letih intenzivnega dela dokončal vladni program za naslednji mandat. V njem kot predsednica odbora za kohezijo in regionalni razvoj sodeluje tudi sekretarka državnega sveta Monika Kirbiš Rojs.

Podpora vladi Roberta Goloba se je znižala za odstotno točko, in sicer znaša 31,3 odstotka, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Med strankami se je Gibanje Svoboda približala SDS, če bi bile volitve danes, bi SDS podprlo 21,4 odstotka vprašanih, Svobodo pa 17,8. Med politiki je na vrhu priljubljenosti predsednica države Nataša Pirc Musar.

Podmladek Gibanja Svoboda je začel kampanjo z naslovom Kriminalec naj ne bo politik. S peticijo zahtevajo, da je nekaznovanost jasen pogoj za opravljanje političnih funkcij. Veljavna zakonodaja namreč ne preprečuje, da bi politiki, pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, še naprej opravljali javne funkcije, so opomnili.