Občine Mirnske doline, Šmarješke Toplice, Novo mesto, Šentjernej in Škocjan je v četrtek po 20. uri zajelo močno neurje, ponekod tudi z debelo točo. Najhuje je bilo v Občini Mokronog-Trebelno, kjer je po besedah župana Antona Mavra padala tudi kot jajce debela toča. Poleg škode na stavbah, strehah in vozilih je ta veliko škode naredila tudi drugje.

Neurja, ki so včeraj zvečer prizadela nekatere dele Slovenije, so povzročila precej škode. Na Koroškem in na Celjskem je padala toča, v Kamniku in Zagorju je poplavilo več objektov in cest, na območju Brežic pa je močan veter odkrival strehe stanovanjskih hiš. Voda je zalila tudi bolnišnico v Slovenj Gradcu, poroča POP TV.

Del Hrvaške je v sredo popoldne in zvečer zajelo močno neurje. Najhuje je bilo na območju Varaždina, Zagorja in Medžimurja na zahodu Hrvaške in na območju Siska in Bjelovara, so sporočili iz hrvaškega štaba civilne zaščite. Neurje je ponekod spremljala velika toča, ki je uničevala avtomobile, strehe, rastlinjake in kmetijske pridelke.

Pilota toplozračnega balona bodo zaradi torkove nesreče toplozračnega balona v Beltincih policisti ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja ogrožanje posebnih vrst javnega prometa. Ranjenih v nesreči ni bilo, po nestrokovni oceni pa je nastalo za približno 11.000 evrov škode, so dodatno pojasnili na Policijski upravi murska Sobota.

Policisti so prijeli 35-letnega moškega, ki je danes okoli 1. ure z leseno klopjo poškodoval več službenih vozil in steklo na objektu prometne policije Koper, so sporočili s Policijske uprave (PU) Koper. Na kraj dogodka je prišel tudi zdravnik, ki je storilcu odredil hospitalizacijo, so dodali.

Kmetje v zadnjem obdobju nekateri vnovič opozarjajo na veliko škodo, ki jim jo povzroča divjad. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) ocenjena škoda po divjadi znaša od okoli 400.000 do nekaj manj kot 800.000 evrov letno. Največ škode divjad, predvsem divji prašiči in jelenjad, povzroči v kmetijstvu. Najbolj je na udaru Pomurje.

V kulturnih ustanovah, prizadetih v nevihti, ki je v noči iz srede na četrtek pustošila po Ljubljani, postopoma odpravljajo posledice, škode zaenkrat še ne morejo oceniti. V ljubljanski Drami predvidevajo, da bo hiša na normalno obratovanje pripravljena v ponedeljek, v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) so prednostno sanirali spodnjo dvorano.

Hudo neurje z močnim deževjem, ki je v noči iz srede na četrtek zajelo večji del Slovenije, je v Ljubljani pustošilo tudi v prostorih SNG Drama Ljubljana in Moderne galerije, kjer je voda vdrla v različne prostore. Zaradi odstranjevanja posledic sta kulturni ustanovi začasno zaprti, oceno celotne škode pa bodo opravili v naslednjih dneh.

V sredo pozno popoldne se je nad državo razbesnelo neurje z močnim dežjem, ki je najprej zajelo severovzhod države, območje Beltincev, po 20. uri pa do polnoči pa predvsem območje Ljubljane, kjer je bilo več kot 320 intervencij. Padavine so se umirile, meteorologi napovedujejo suho in sončno vreme, poroča uprava za zaščito in reševanje.

Hudo neurje s točo, ki je v torek popoldne zajelo območje Občine Žužemberk, najhuje pa je toča klestila na Dvoru, je po oceni tamkajšnjega župana Jožeta Papeža povzročilo katastrofalne posledice. Na Dvoru je v približno petkilometrskem premeru skoraj popolnoma uničilo vrtnine in poljščine. Veliko škode je nastalo tudi v vinogradih.

Prve ocene svetovalne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) kažejo, da so za april izjemno nizke temperature zadnje dni prizadele vse sadne vrste po vsej državi. Prizadeti so tudi vinogradi, oljke in zelenjava. Ponekod je pozeba po ocenah vzela ves pridelek sadja. KGZS poziva državo k takojšnji pomoči in predlaga več načinov pomoči.

Pozeba v zadnjih dveh dneh je na jugovzhodu Slovenije prizadela vse vrste sadja, nekatere povsem. Najhuje je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in zgornjem delu Posavja. Zelo nizke temperature so bile spet na Bizeljskem, kjer so sicer po oceni stroke najboljše sadjarske lege, je za STA dejala specialistka za sadjarstvo Andreja Brence.

Močan potres, ki je konec leta uničil območje Petrinje na Hrvaškem, je nekaj posledic pustil tudi v delih Slovenije, med drugim na kulturni dediščini in sakralnih objektih na severovzhodu države. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož so opozorili na poškodbe v gradovih na Ptuju, v Ormožu in Veliki Nedelji. Slednji bo, kot kaže, moral ostati zaprt.

V rušilnem potresu, ki je v torek stresel območje južno od Zagreba, je na območju Petrinje, Gline in Siska popolnoma uničenih najmanj tisoč objektov, še najmanj toliko jih je poškodovanih, je danes sporočil predsednik sisaško-moslavške županije Ivo Žinić. Potrdil je, da zaenkrat nimajo prošenj za iskanje pogrešanih svojcev.

Uprava za zaščito in reševanje o večji škodi po današnjem močnem potresu z epicentrom na Hrvaškem ne poroča. Regijske izpostave še zbirajo podatke, prejeli so precej klicev občanov. Največ manjše škode je bilo po doslej zbranih informacijah na območju Posavja. Zaradi posledic potresa je bilo prekinjeno delovanje upravnih enot Ptuj in Maribor.

Družbeni stroški onesnaženja zraka so v Ljubljani leta 2018 znašali 434 milijone evrov letno oz. 1502 evra na prebivalca. V Mariboru je skupna škoda dosegla 107,2 milijona evrov oz. 965 evrov na prebivalca, kaže raziskava organizacije CE Delft. Največja družbena škoda je sicer zaradi slabe kakovosti zraka v tem letu v Evropi nastala v Londonu.

Ponedeljkovo neurje je znova prizadelo občino Moravske Toplice, poleg poljščin so prizadeti predvsem trajni nasadi, na lokalni infrastrukturi, predvsem cestah, pa je za več 10.000 evrov škode.

V laški občini je sredino neurje povzročilo za 1,7 milijona evrov škode, koliko znaša škoda na vodotokih pa še ni znano, so za STA danes povedali na občini. Medtem pa je v Občini Hrastnik skupna škoda po neurju ocenjena na več kot 350.000 evrov.

Prva ocena škode po sredini toči na Domžalskem se vrti okoli 2,5 milijona evrov, je po današnjem obisku gospodarskega ministra Zdravka Počivalška pojasnila domžalska podžupanja Renata Kosec. Po ministrovih besedah je neurje, ki prizadelo sicer velik del države, največjo škodo povzročilo prav v Domžalah, kjer je poškodovalo več kot 390 objektov.

Slovenijo je ponoči prešla hladna fronta, ki je prinesla obilne padavine in močan veter. Neurja so bila posebej izrazita v vzhodnem in osrednjem delu države, kjer so imeli gasilci veliko dela z odstranjevanjem podrtih dreves in črpanjem meteorne vode. Ponekod je veter odkrival strehe, pristojni pa poročajo tudi o udaru strele in zemeljskem plazu.