Revija Reporter
Slovenija

Divjad letno povzroči tudi do 800.000 evrov škode, večino divji prašiči

STA

28. jan. 2022 16:42 Osveženo: 16:44 / 28. 1. 2022

Deli na:

Fotografija je simbolična.

Profimedia

Kmetje v zadnjem obdobju nekateri vnovič opozarjajo na veliko škodo, ki jim jo povzroča divjad. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) ocenjena škoda po divjadi znaša od okoli 400.000 do nekaj manj kot 800.000 evrov letno. Največ škode divjad, predvsem divji prašiči in jelenjad, povzroči v kmetijstvu. Najbolj je na udaru Pomurje.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je pred dnevi opozorila, da predvsem na Primorskem, Kočevskem, Beli krajini, Krasu ter v Pomurju in Zasavju divji prašiči povzročajo veliko škode v kmetijstvu ter da ponekod že ogrožajo obstoj kmetij. Zbornica od lovcev pričakuje nadaljnji intenzivni odstrel, od države pa ustrezno ukrepanje. Na težave so ob nedavnem obisku v Ilirski Bistrici in okolici kmetje opozorili tudi kmetijskega ministra Jožeta Podgorška, ki jih je ob tem pozval k prijavi škode.

Največ škode v kmetijstvu

Podatki ZGS za zadnje desetletje kažejo, da višina škode po divjadi po letih niha. Na ZGS vodijo evidenco o vseh vrstah škod po divjadi, ki so prijavljene upravljavcem lovišč. Med vsemi vrstami škod močno prevladujejo tiste v kmetijstvu, v manjšem deležu pa so prisotne tudi škode v gozdu in na drugem premoženju, so za STA pojasnili na ZGS.

V obdobju 2011-2020 je letna ocena škode po divjadi po podatkih ZGS znašala od dobrih 424.000 evrov leta 2016 do največ, skoraj 788.000 evrov leta 2013. Za lani ZGS dokončnih podatkov še nima.

Podatki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede izplačanih odškodnin zaradi škode po divjadi od leta 2001 pa kažejo, da je bila višina izplačanih odškodnin do leta 2007 pod 462.000 evri letno, od leta 2008 pa nekajkrat tudi precej nad tem zneskom.

Za lansko leto neuradni podatki kažejo, da je bilo zaradi škode po divjadi izplačanih za nekaj manj kot 718.000 evrov odškodnin, kar je drugi najvišji letni znesek od leta 2007.

Divji prašiči povzročili 64 odstotkov vseh škod

Med povzročitelji škod pri divjadi - sem niso vštete zavarovane vrste, kot sta rjavi medved in volk - močno prevladujejo divji prašiči in jelenjad. V obdobju 2011-2020 so divji prašiči po ocenjeni vrednosti povzročili 64 odstotkov vseh škod, jelenjad 32 odstotkov, vse ostale vrste divjadi pa skupno štiri odstotke.

Daleč največ škode divji prašiči in jelenjad povzročijo v Pomurskem lovsko upravljavskem območju. To območje po navedbah ZGS zavzema štiri odstotke lovne površine v Sloveniji, v letu 2020 pa je bilo na primer tam povzročenih za kar 55 odstotkov vseh ovrednotenih škod po divjadi v Sloveniji.

Podatki o lanskem odvzemu divjadi - odvzem zajema odstrel, odlov živih osebkov in izgube posameznih vrst divjadi ne glede na vzrok - so zaenkrat še preliminarni, kažejo pa, da je odvzem srnjadi lani znašal okrog 38.300 živali, jelenjadi okrog 9300 živali in divjega prašiča okrog 19.400 živali.

V zadnjem desetletnem obdobju je po pojasnilih ZGS trend odvzema srnjadi v Sloveniji rahlo upadajoč, odvzem jelenjadi in divjega prašiča pa narašča.

V zgoraj navedene zneske, kot omenjeno, pa ni vključena škoda, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste, kot so rjavi medved, volk ali ptice, saj ti spadajo pod okrilje ministrstva za okolje in prostor.

Lani je po ocenah ZGS rjavi medved pri nas povzročil za približno 204.000 evrov škode, volk pa za približno 83.000 evrov. Od zavarovanih živalskih vrst so v letu 2021 precej škode povzročile še ptice pevke, ki so po ocenah ZGS skupaj povzročile za približno 191.000 evrov škode, so izpostavili pri zavodu.

ZGS za letos predlaga odstrel 222 medvedov, odvzem volka ni načrtovan

Odvzem rjavega medveda iz narave je lani znašal 148 živali, od teh je bilo odstreljenih 128 medvedov. Odvzem volka je znašal šest osebkov, od teh so bili v skladu z dovoljenji odstreljeni trije.

Odvzem medveda in volka iz narave trenutno poteka na podlagi dovoljenj, ki jih izda ministrstvo za okolje in prostor. ZGS je v strokovnem mnenju do konca septembra letos predlagal odstrel 222 rjavih medvedov, a dovoljenje še ni bilo izdano.

Odvzem volka za letos ni načrtovan, lahko pa v določenih primerih dovoljenje za odstrel izda ministrstvo za okolje in prostor. Pogoji za odstrel so denimo izpolnjeni v primeru zaznave križancev med volkom in domačim psom ali v primeru ponavljajočih se napadov volkov na domače živali, ki bi lahko privedli do nastanka resne škode na premoženju ljudi.

V obdobju 2017-2021 smo pri nas zabeležili deset napadov medveda na človeka, od tega lani dva napada. Nedavni napad na Javornikih nad Postojno je bil prvi tovrstni zabeležen primer v letošnjem letu, so navedli na ZGS.