Državni zbor je razpisal posvetovalne referendume o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu ter o rabi konoplje. Referendumi bodo potekali 9. junija, sočasno z volitvami v Evropski parlament. Roki za referendumska opravila bodo začeli teči 6. maja.

Pred današnjim odločanjem DZ o datumih treh posvetovalnih referendumov sta poslanski skupini SD in NSi vnovič vložili dopolnili, s katerim predlagata, naj se ti izvedejo 24. novembra, in ne skupaj z evropskimi volitvami 9. junija.

Danes se bo začelo dvodnevno izredno zasedanje DZ, na katerem bodo poslanci med drugim odločali o datumu posvetovalnih referendumov o obravnavi ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v DZ ter o gojenju in posedovanju konoplje. Obravnavali bodo tudi opozicijske referendumske predloge.

DZ je sprejel predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov. Volivci se bodo na referendumih izrekali o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ ter o pridelavi, predelavi in uporabi konoplje. Datum referendumskega odločanja še ni znan.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ob opozorilih opozicije o obravnavi predlogov posvetovalnih referendumov na odboru DZ zavrača očitke o umiranju pravne države v DZ. Ta bi umrla, če bi sama posegala v odločitve matičnega odbora, je dejala za STA. Poslovnik razlaga predsedujoči, umik točke z dnevnega reda pa je v rokah predlagatelja, pravi.

Večina vprašanih v raziskavi, ki jo je za Delo izvedla Mediana, se strinja, da bi morebitni referendumi potekali hkrati z evropskimi volitvami. Med devetimi vloženimi pobudami je po mnenju večine šest takšnih, ki so primerne za odločanje na referendumu, največja podpora je odločanju o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Poleg referendumov o vstopu v EU in Nato, je bil posvetovalni referendum doslej le eden - leta 2008 o pokrajinah. "Dokaj neposrečen referendum", katerega odločitve niso bile uresničene, je znan tudi po manj kot 11-odstotni udeležbi. Tudi ob tej slabi izkušnji je bila ta oblika deležna nezaupanja volivcev in politike, ugotavlja pravnik Igor Kaučič. Da referendum o zaupanju v vlado, ki ga predlaga SDS, ni mogoč, pa je Kaučič povedal v včerajšnjih Odmevih, kjer je poudaril, da to ni v pristojnosti državnega zbora. O razpustitvi državnega zbora, torej predčasnem razpisu volitev, lahko odloča le predsednica republike, če poslancem denimo ne bi uspelo izvoliti novega mandatarja, potem ko bi slednji dobil nezaupnico ali odstopil.

Valu vloženih predlogov za izvedbo posvetovalnih predlogov se, kot kaže, z dvema novima predlogoma pridružuje tudi opozicijska SDS. Volivce bi povprašali o nastanitvah nezakonitih migrantov v Sloveniji in o zaupanju v vlado Roberta Goloba, izhaja iz spletne strani DZ.

Poslanske skupine Svoboda, SDS, SD in NSi so danes v postopek v DZ vložile predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2), ki bi skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z elektriko. Referendum bi bil v drugi polovici novembra letos.

V NSi ob več v parlamentarni postopek vloženih predlogih za posvetovalne referendume predlagajo izvedbo "superreferendumskega dneva". Kot smiselno ocenjujejo, da bi državljani ob vprašanjih o Jeku 2 in o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja odločali tudi o dveh širših temah, migracijah ter zelenem prehodu, je dejal prvak NSi Matej Tonin.

Poslanci NSi s prvopodpisanim Aleksandrom Reberškom so v parlamentarno proceduro vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ. Menijo, da zakon ni potreben in je škodljiv.

Največja opozicijska stranka SDS ni umaknila predloga za razpis posvetovalnega referenduma o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško (Jek 2), je na omrežju X zapisala vodja njihove poslanske skupine Jelka Godec. Po njenih besedah so v SDS predlagali le prestavitev seje odbora DZ za infrastrukturo, na katerem bi razpravljali o predlogu.

Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor v torek še ne bodo obravnavali predloga za razpis posvetovalnega referenduma o izgradnji nove nuklearke v Krškem (Jek 2). Poslanska skupina SDS je namreč predlog umaknila, potem ko so se vse parlamentarne stranke v vmesnem času poenotile, da bodo referendumsko vprašanje oblikovale skupaj.

Parižani so v nedeljo na referendumu potrdili trikratno podražitev parkirnine za cestne terence (SUV). Za podražitev parkirnine za večje avtomobile s šest na 18 evrov na uro v središču mesta, v predmestju pa s štiri na 12 evrov na uro je glasovalo skoraj 55 odstotkov udeležencev glasovanja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Vseh pet parlamentarnih strank se je danes na srečanju o prihodnosti uporabe jedrske energije v Sloveniji strinjalo, da bodo skupaj oblikovale referendumsko vprašanje o projektu drugega bloka jedrske elektrarne (Jek 2) in da bo posvetovalni referendum še letos, je povedal premier Robert Golob.

Premier Robert Golob je za danes predsednici republike in DZ, vodje parlamentarnih strank ter poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti povabil na srečanje o dolgotrajni rabi jedrske energije v Sloveniji. Med drugim naj bi govorili o tem, kako zastaviti proces odločanja o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne (Jek 2).

Pred letom dni so volivci na trojnem referendumu odločali o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTVS. Potem ko je vlada povečala število ministrstev, je premier zdaj preigraval tudi idejo o njihovem zmanjšanju. Zakon o dolgotrajni oskrbi se bo postopoma začel uporabljati v začetku prihodnjega leta, o RTVS pa ustavno sodišče še odloča.

V Avstraliji danes volivci na zgodovinskem referendumu odločajo o pravicah aboriginov oziroma o tem, ali jih bodo po 122 letih od ustanovitve države kot avtohtone prebivalce vključili v ustavo in jim omogočili neposreden vpliv na odločitve vlade. Ankete napovedujejo prepričljivo podporo zavrnitvi ustavnega dopolnila.

Računsko sodišče pri financiranju referendumske kampanje o zakonu o vodah s strani Inštituta 8. marec ni ugotovilo kršitev, zato zoper inštitut ne bo vložil obdolžilnega predloga, so sporočili iz inštituta. Postopek je namreč pred dvema mesecema sprožil podmladek SDS, inštitutu pa so očitali, da je bila referendumska kampanja financirana iz tujine.

V kampanjo pred lanskimi referendumi o RTVS, organiziranosti vlade in dolgotrajni oskrbi so organizatorji vložili različno visoke zneske. Daleč največ sredstev so za financiranje kampanje namenili v Gibanju Svoboda, med nevladniki pa jih največ zbral Inštitut 8. marec. Drugi so v kampanjo vstopili s skromnejšimi sredstvi.