Igralec in režiser Boris Kobal je v luči skorajšnje premiere nove spletne predstave Radio Poper -Vrnitev odpisanih v preteklih dneh postregel s kar nekaj intervjuji v različnih slovenskih medijih. V enem od njih med drugim gledališču SLG Celje očita, da je bila žirija, ki je na natečaju v ožji izbor izbrala njegovo delo, za katero se je pozneje izkazalo, da je plagiat, nekompetentna. Zatrjuje namreč, da je na natečaj poslal dve deli in da je plagiat oddal šele, ko je žirija zavrnila njegovo avtorsko delo, ki ga je napisal pod psevdonimom in ki naj sploh ne bi bilo pogledano. Tina Kosi, upravnica SLG Celje, njegove navedbe odločno zanika in pojasnjuje, da sta bili obe deli oddani pod psevdonimom in sočasno obravnavani s strani žirije.

Pred dobrima dvema letoma je v Sloveniji kot bomba odjeknila plagiatorska afera Kobal v kateri je bilo razkrito, da je igralec in režiser Boris Kobal na natečaju za žlahtno komedijo delo italijanskega avtorja Alda Nicolaja predstavljal kot svoje. Marsikdo se je ob tem spraševal kakšna usoda bo doletela Kobala in ali to pomeni zaton njegove umetniške kariere. A zgodilo se ni nič pretresljivega. Potem ko je Boris kobal že pred časom previdno tipal teren na odrih v zamejstvu v Italiji, se sedaj v javno življenje kot satirik vrača v velikem slogu s spletno predstavo Radio Poper – vrnitev izbrisanih.

Blejski forum 2020, ki je bil pretekli mesec na Bledu, je pokazal kohezijsko moč Vzhodne in Srednje Evrope. V letu pred predsedovanjem Slovenije EU nastaja močna protiutež tako imenovani jedrni Evropi (os Pariz–Berlin via Bruselj). Problem je zgolj ta, da za slednjo lahko na mah ugotovimo, da ni niti jedrna niti Evropa več.