Leto pozneje: škode skoraj za 10 milijard evrov!

Največja naravna nesreča v zgodovini države je prizadela 183 od skupaj 212 občin v Sloveniji.

V povezavi z ujmo je življenje izgubilo 6 ljudi, od tega pet v času ujme, eden pa kasneje ob odpravljanju posledic.

Skupna neposredna škoda je bila ocenjena na 3 milijarde evrov, medtem ko je na podlagi mednarodne metodologije PDNA znašala skupna ocena neposredne škode naravne nesreče in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje približno 9,9 milijarde evrov.

Največ od ocenjene skupne neposredne škode je bilo na vodotokih - za 1,3 milijarde evrov, od tega največ na območju Srednje Save in Savinje. Poškodovanih je bilo več kot 4000 kilometrov vodotokov po državi.

Visokovodne vrednosti pretokov ali vodostajev so bile presežene na 122 vodomernih postajah agencije za okolje na 74 rekah po Sloveniji. Rekordni pretoki so bili izmerjeni na 31 vodomernih postajah, med njimi je večina dosegla 100-letno ali višjo povratno dobo. Tri največje slovenske reke - Sava, Drava in Mura - so poplavljale istočasno.

Neposredna škoda na stavbah je bila ocenjena na 511 milijonov evrov.

Neposredna škoda na gradbeno-inženirskih objektih je bila ocenjena na 490 milijonov evrov.

Neposredna škoda v gospodarstvu je bila ocenjena na 385 milijonov evrov.

Škoda na kulturni dediščini je bila ocenjena na 90,7 milijona evrov.

Na kmetijskih zemljiščih je bilo za 71 milijonov evrov ocenjene škode, na živalih 1,3 milijona evrov, na opremi in zalogi v kmetijstvu in ribištvu pa 5,2 milijona evrov.

Skupno je bilo v ujmi na različne načine poškodovanih 13.084 stavb, od tega 8918 stanovanjskih stavb.

Na seznamu za morebitno rušenje objektov zaradi posledic plazov in poplav je trenutno 343 objektov, seznam se še spreminja.

Na državnih cestah je nastalo za 84 milijonov evrov neposredne škode, na javni železniški infrastrukturi pa za 9,8 milijona evrov.

Zaradi posledic ujme je bilo 4. avgusta popolnoma zaprtih dobrih 465 kilometrov glavnih in regionalnih državnih cest, kar je predstavljalo 7,8-odstotni delež vseh.

Na državnem cestnem omrežju so bili porušeni 4 mostovi, od tega trije čez Kamniško Bistrico, in sicer v Stahovici, Domžalah in Beričevem, ter eden čez Mislinjo, v Otiškem Vrhu. V mesecu dni so na vseh teh lokacijah postavili nadomestne montažne mostove, ki stojijo še danes.

Ujma je poškodovala tudi številne mostove na občinskih in gozdnih cestah. Prek mehanizma EU je Sloveniji skupaj 14 mostov zagotovilo šest tujih držav.

Po ocenah Geološkega zavoda Slovenije se je v ujmi po državi sprožilo okoli 10.000 zemeljskih plazov, kar je po znanih podatkih največ ob enkratnem vremenskem dogodku. Pri veliki večini teh plazov sicer sanacija ni potrebna.

Do vključno 27. junija 2024 je bilo iz državnega proračuna izplačanih 740 milijonov evrov za pomoč in sanacijo posledic poplav. Od tega je 138 občin za intervencije stroške prejelo 78 milijonov evrov, za nujno sanacijo na občinski infrastrukturi pa je 115 občin po predhodnem programu odprave posledic prejelo 218,6 milijona evrov predplačil.

Vključno s šestim paketom predplačil, nakazanim 16. julija letos, je 7444 fizičnih oseb doslej prejelo 34,6 milijona evrov za obnovo stanovanj in hiš.

Skupna višina potrebnih sredstev za odpravo posledic škode po poplavah je ocenjena na 2,33 milijarde evrov in razdeljena po letih od 2024 do 2028, od tega je kar 1,36 milijarde evrov predvidenih za sanacijo vodne infrastrukture.

V namenski proračunski sklad za obnovo, ki ga je ustanovila vlada, se je do konca junija letos steklo 88 milijonov evrov, v petih letih naj bi se po ocenah ministrstva za finance steklo 1,6 milijarde evrov.

Slovenija je oktobra 2023 Bruselj prosila za pomoč iz solidarnostnega sklada EU, prvih 100 milijonov evrov predplačila je prejela 11. decembra 2023, še predvidoma 328 milijonov naj bi prejela v jeseni 2024.

Zaradi poplav je v lanskem letu v primerjavi z letom pred tem v koroški regiji močno poraslo povprečno število prostovoljskih ur na prostovoljca. V tej regiji je tako v lanskem letu vsak prostovoljec povprečno opravil 74,5 prostovoljske ure, v letu 2022 pa 21 prostovoljskih ur. V obdobju poplav je bilo sicer vodenje evidenc postavljeno na stranski tir, veliko pa je bilo tudi neorganiziranega prostovoljstva, ki ni zajeto v uradne statistike.

Viri: arhiv STA, objave vlade RS, Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij z večdnevnim obilnim deževjem s poplavami in plazovi 4. avgusta, hidrometeorološko poročilo Agencije RS za okolje za dogajanje med 3. in 8. avgustom 2023, odgovori direkcije za infrastrukturo, skupno poročilo o prostovoljstvu ministrstva za javno upravo