Na Institutu Jožef Stefan (IJS) navajajo, da se je ocenjeno reprodukcijsko število, ki kaže, koliko ljudi v povprečju okuži vsak okuženi, povzpelo na 1,93. Epidemija pa narašča s podvojitvenim časom 7,4 dneva, kar pomeni, da se bo v dobrem tednu število novookuženih podvojilo.

Nadpovprečno toplo vreme v večjem delu septembra je v zadnjem tednu na hitro prešlo v podpovprečne temperature za to obdobje, zato bodo ponekod v naslednjih dneh že začeli s kurilno sezono. Vendar za zdaj po mnenju dežurnega meteorologa na Arsu Janeza Markoška to ne pomeni dokončnega slovesa toplih obdobij, a hkrati tudi ne bo veliko sonca.

Na Institutu Jožef Stefan (IJS) so izdelali novo projekcijo širjenja novega koronavirusa. Ocenjujejo, da število novih primerov eksponentno raste, število se podvoji v 35 dneh, medtem ko je efektivno reprodukcijsko število večje od ena, kar pomeni, da "nam epidemija morebiti začenja uhajati".

Evropska komisija je danes Evropi napovedala še globljo recesijo kot spomladi, saj je odpravljanje posledic omejitev zaradi pandemije novega koronavirusa bolj postopno, kot je bilo pričakovati tedaj. Napoved za območje evra za letos je poslabšala za odstotno točko na 8,7-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa naj bi beležilo 6,1-odstotno rast.

Evropska komisija je danes Sloveniji za letos napovedala sedemodstotni padec BDP, kar je enako, kot je predvidela tudi v spomladanski gospodarski napovedi. Za prihodnje leto pa ji je napovedala 6,1-odstotno rast, kar je za 0,6-odstotne točke manj, kot je predvidela maja.

Evropska komisija bo danes objavila poletno gospodarsko napoved, ki vključuje podatke o bruto domačem proizvodu in inflaciji, ne pa tudi o javnih financah. V prejšnji, spomladanski napovedi je opozorila, da je evropsko gospodarstvo pred recesijo zgodovinskih razsežnosti, ki bo globoka in neenakomerna.

V noči na torek bodo ob prehodu hladne fronte predvsem v severni Sloveniji nastali močnejši nalivi. Ob tem bo zapihal močan veter severnih smeri, ki bo na Primorskem v sunkih pihal s hitrostjo okoli 100 kilometrov na uro, drugod v notranjosti države pa do 70 kilometrov na uro, so opozorili na Agenciji RS za okolje (Arso).

Slovenski BDP se bo po danes objavljeni napovedi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) letos skrčil za 7,8 odstotka, v primeru drugega vala okužb z novim koronavirusom pa za 9,1 odstotka. Za prihodnje leto organizacija napoveduje 4,5-odstotno rast oz. v primeru drugega vala 1,5-odstotno.

Pandemija novega koronavirusa bi lahko svetovni bruto domači proizvod (BDP) skrčila za 8800 milijard dolarjev (8100 milijard evrov) oziroma 9,7 odstotka, so včeraj opozorili v Azijski razvojni banki (ADB). Ob tem so dodali, da bi ukrepi različnih držav vendarle lahko pomagali omiliti padec gospodarske aktivnosti.

Evropsko gospodarstvo je pred recesijo zgodovinskih razsežnosti, je napovedala Evropska komisija v prvi gospodarski napovedi od uvedbe ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Recesija bo globoka in neenakomerna, okrevanje negotovo. Območju evra napoveduje za letos 7,7-odstotni padec BDP, v prihodnjem letu pa 6,3-odstotno rast.

Slovenija naj bi letos beležila sedemodstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 6,7-odstotno rast, je napovedala Evropska komisija v prvi gospodarski napovedi od uvedbe ukrepov za zajezitev pandemije novega koronavirusa. Slovenija je kot majhno odprto gospodarstvo še posebej ranljiva za učinke pandemije, navaja komisija.

Evropska komisija bo danes objavila spomladansko gospodarsko napoved. To bo prva napoved od uvedbe ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. V njej bo predstavila oceno pričakovanega socialnoekonomskega vpliva pandemije na celotno EU, na območje evra in na posamezne članice, so napovedali v Bruslju.

Pandemija novega koronavirusa svetovno gospodarstvo potiska v globoko recesijo, je v najnovejšem poročilu ocenil Mednarodni denarni sklad (IMF). Globalni bruto domači proizvod (BDP) se bo letos skrčil za tri odstotke, a bi se v letu 2021 lahko povrnil k 5,8-odstotni rasti. Območju z evrom se medtem letos obeta kar 7,5-odstotni padec.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih za Slovenijo napovedal, da se bo letos obseg bruto domačega proizvoda (BDP) zaradi posledic novega koronavirusa skrčil za osem odstotkov. Prihodnje leto bo država znova zabeležila rast, po pričakovanjih IMF bo ta 5,4-odstotna.

Mednarodni denarni sklad (IMF) bo danes, dva dni pred začetkom spomladanskega zasedanja s Svetovno banko, objavil svetovno gospodarsko napoved, ki bo zaradi pandemije novega koronavirusa popolnoma drugačna od predhodne. V IMF so že minuli teden opozorili, da bo pandemija povzročila največji gospodarski upad po veliki depresiji leta 1929.

Državni zbor naj bi se predvidoma v sredo sestal na izredni seji, na kateri bo obravnaval predlog zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače. Kot je v petek dejal premier Janez Janša, pa bo ukrepom zaradi epidemije novega koronavirusa, ki jih je predlagala prejšnja vlada, verjetno treba dodati še marsikaj.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je ob veliki negotovosti zaradi širitve novega koronavirusa znižal napoved gospodarske rasti za letos s tri na 1,5 odstotka, za prihodnje leto pa z 2,7 na 2,2 odstotka. To velja ob predpostavki, da se bodo razmere umirile v drugi polovici leta.

Evropska komisija območju evra za letos in prihodnje leto napoveduje 1,2-odstotno rast BDP, kar je toliko kot v novembrski napovedi. Opozarja, da izziv za evropsko gospodarstvo ostajajo geopolitične napetosti, zlasti na področju trgovine. Poziva, naj države trenutne razmere izkoristijo za strukturne reforme, ki bi okrepile produktivnost in rast.

Evropska komisija je za letos in prihodnje leto napoved gospodarske rasti v Sloveniji ohranila pri 2,7 odstotka. Za lani je oceno rasti BDP v primerjavi z lansko jesensko napovedjo poslabšala za 0,1 odstotno točko na 2,5 odstotka. "Izvoz se bo po pričakovanjih umirjal, uvoz, spodbujen z domačim povpraševanjem, pa ostal trden," je ocenila komisija.

Hrvaški minister za zdravje Milan Kujundžić je danes v Zagrebu potrdil, da je premierju Andreju Plenkoviću ponudil odstop. Ob tem je zanikal vse medijske obtožbe o netransparentnosti izvora svojega premoženja in poslovnih povezavah njegovih prijateljev z državo.