Petrol in OMV Slovenija, vodilna prodajalca naftnih derivatov v Sloveniji, napovedujeta spoštovanje nove uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero vlada znova uvaja regulacijo cen kurilnega olja. Maržo bosta morala tako z 9. novembrom omejiti na maksimalno šest centov na liter kurilnega olja. Trenutno naj bi bila pri 15 centih za liter.

Naraščajoče cene surove nafte na borzah se odražajo tudi na maloprodajnem trgu. V Sloveniji, kjer se cene naftnih derivatov od oktobra 2020 v celoti prosto oblikujejo na trgu, je cena dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah z ali več kot 1,490 evra za liter dosegla najvišjo raven doslej.

Ruska družba Norilsk Nickel je včeraj sporočila, da je iz njihovega naftovoda v naravo izteklo okoli 44 ton goriva. Do nove ekološke katastrofe je prišlo nedaleč od sibirskega mesta Norilsk, kjer je že maja v občutljivo arktično okolje iztekla ogromna količina dizelskega goriva.

Terminske pogodbe za zahodnoteksaško lahko nafto z dobavo v maju so na borzi v New Yorku včeraj strmoglavile in prvič v zgodovini upadle pod ničlo. Zaloge nafte v ZDA so se povečale in skladišča so polna, povpraševanje pa je tako majhno, da kupcev za nafto praktično ni. Prodajalci imajo ob tem za prodajo majskih terminskih pogodb le še en dan časa.

Organizacija držav proizvajalk nafte (Opec) je s svojimi partnerji dosegla dogovor o zmanjšanju proizvodnje. Na včerajšnji videokonferenci so predstavniki kartela in še nekaterih drugih večjih proizvajalk nafte sklenili zmanjšati obseg načrpane nafte za 9,7 milijona 159-litrskih sodov dnevno. Dogovor velja za meseca maj in junij.

Pogonsko gorivo se je opolnoči močno pocenilo. Za liter 95-oktanskega bencina je treba na bencinskih servisih zunaj omrežja avtocest in hitrih cest po novem odšteti 1,029 evra, kar je 17,6 centa manj kot doslej. Liter dizelskega goriva se je pocenil za 12,9 centa na 1,017 evra. Gre za najnižje cene v več letih.

Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju občutno zvišale. Razlog: strah pred tveganji za oskrbo z nafto, v povezavi z dogajanjem v Venezueli in Libiji.

Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se včeraj znižali, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump znova zagrozil z visokimi carinami na evropski izvoz v ZDA. V ospredju je tudi politično dogajanje v Italiji, kjer se obeta menjava na vrhu koalicijske stranke, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju občutno zvišale. Navzgor sta jih pognala iranska raketna napada na dve letalski oporišči v Iraku, ki gostita ameriške in koalicijske vojake.

Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Savdske Arabije Turki al Maliki je na včerajšnji tiskovni konferenci sporočil, da so bili sobotni napadi na njeno naftno infrastrukturo nedvomno izvedeni s podporo Irana. Dodal je, da je napad prišel s severa, točno izstrelišče pa še morajo določiti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški obrambni minister Mike Esper je včeraj po predaji poročila predsedniku ZDA Donaldu Trumpu v Beli hiši tvitnil, da ameriška vojska pripravlja odgovor na sobotni napad na savdske naftne objekte. Esper sicer ni naravnost obtožil Irana za napad, ampak je menil, da Iran spodkopava mednarodni red.

Zaradi sobotnih napadov na največjo rafinerijo nafte v Savdski Arabiji se je po uradnih podatkih Rijada skoraj prepolovila proizvodnja nafte v državi. Savdske oblasti sicer zagotavljajo, da gre le za začasen učinek, ki ga bodo delno nadomestili s sprostitvijo naftnih rezerv na trgu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V Savdski Arabiji sta bili danes tarči napada z brezpilotnimi letali dve pomembni nahajališči nafte državnega podjetja Aramco na vzhodu države, pri tem pa tudi največja rafinerija nafte na svetu Abkaik. V obeh napadih se je vnel požar, ki pa je pod nadzorom, je sporočilo notranje ministrstvo. Na posnetkih je bilo videti ogenj in gost dim.

Ameriški State Department je potrdil, da je ponudil več milijonov dolarjev kapitanu iranskega tankerja, ki je v središču diplomatskega spora, da bi zaplul nekam, kjer bi ga ZDA lahko zajele. Za tanker Adrian Darya 1 so sumili, da je tovoril nafto v Sirijo in so ga julija v Gibraltarju zaustavili. A so ga nato izpustili.

Teheran bo ponovno začel spoštovati obveze iz jedrskega sporazuma, če bo do konca leta prejel 15 milijard dolarjev kredita za prodajo nafte, je dejal namestnik iranskega zunanjega ministra Abas Aragči. Podobno predpostavlja tudi osnutek francoskega načrta za rešitev jedrskega sporazuma iz leta 2015, poroča iranska tiskovna agencija Fars.

Iranska mornarica je v sredo v Perzijskem zalivu zajela tuji tanker, ker naj bi tihotapil nafto, je danes sporočila Iranska revolucionarna garda. Zajela je tudi sedemčlansko posadko. Po poročanju iranske tiskovne agencije Irna zaseženi tanker prihaja iz Iraka. To je že tretji tanker, ki so ga v zadnjem mesecu zasegle iranske sile.

Cene nafte so se danes v azijskem trgovanju zvišale, kar je posledica zaostrovanja razmer v Perzijskem zalivu. Iranska revolucionarna garda je namreč v petek med plovbo skozi Hormuško ožino zasegla švedski tanker Stena Impero, ki je plul pod britansko zastavo. Velika Britanija grozi s povračilnimi ukrepi.

EU naj bi danes odločila o sankcijah proti Turčiji zaradi vrtanja nafte in plina v ciprskem morju, je napovedal avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg. Kazenski ukrepi naj bi vključevali manj denarja in manj posojil Evropske investicijske banke za državo ter zamrznitev pogajanj o letalskem sporazumu.

Plovila iranske revolucionarne garde so v sredo v Perzijskem zalivu neuspešno poskušala zaseči britanski tanker, danes poročajo ameriški mediji. Britanska vlada je incident potrdila. V Iranu so v odzivu zanikali incident.

Teheran je od Velike Britanije zahteval takojšnjo izpustitev iranskega tankerja z nafto, ki so ga v četrtek ob pomoči britanske mornarice zasegle gibraltarske oblasti. Zaseg so sicer označili za "piratsko dejanje".