Države schengenskega območja, tudi Slovenija, z današnjim dnem za državljane tretjih držav na zunanjih mejah EU, mednarodnih letališčih in pristaniščih začenjajo uvajati elektronski sistem nadzora vstopa in izstopa (EES). Sistem, ki naj bi v celoti zaživel do 10. aprila prihodnje leto, bo beležil osebne in biometrične podatke pri prehodu meje.
Mašne obleke, nasmejane evropske ministrice in ministri, bruseljski komisarji in drugi visoki gosti. Vsi so se 14. junija 2025 zbrali ob idilični reki Mozeli v Luksemburgu, na tromeji te male in uspešne države z mnogo večjima sosedama, s Francijo in Nemčijo. Kajti tukaj, na tej tromeji, blizu mesteca Schengen, so na krovu rečne ladje Marie-Astrid 2 pred štirimi desetletji, točneje, 14. junija 1985, ministri Nizozemske, Belgije, Luksemburga, Francije in Nemčije podpisali sporazum o prostem prehajanju meje brez osebnih kontrol.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je včeraj v Bruslju dejala, da Evropska unija ne bo financirala "bodeče žice in zidov" na mejah unije, da bi s tem preprečila vstop migrantom. K temu je včeraj na srečanju EU v Bruslju, na katerem so voditelji sedemindvajseterice razpravljali tudi o migracijah, pozvalo več držav članic.
Evropska komisija bo danes predstavila sveženj predlogov o prenovi schengna, katerega delovanje so v zadnjem času močno načele različne krize, med drugim tudi pandemija covida-19. V ospredju bosta strategija o prihodnosti schengna in predlog o okrepitvi uporabe schengenskega pravnega reda.
Več evropskih držav se za preprečitev širjenja novih različic novega koronavirusa odloča za zapiranje meja. Češka od danes vstop v državo dovoljuje le v izjemnih primerih, Nemčija pa prepoveduje vstop v državo osebam z območij, kjer se širijo bolj nalezljive različice novega koronavirusa. Francija bo v nedeljo zaprla meje za države izven EU.
Norveška je v sredo sporočila, da bo v prizadevanjih zajeziti širjenje novih, bolj nalezljivih različic novega koronavirusa, zaprla meje za skoraj vse, ki nimajo bivališča na Norveškem. "V četrtek opolnoči bo Norveška uvedla najstrožje ukrepe na svojem ozemlju po 12. marcu," je na novinarski konferenci sporočila premierka Erna Solberg.
Padec Berlinskega zidu 9. novembra 1989 velja za simbol padca železne zavese oziroma razpada komunističnih režimov v državah vzhodnega bloka, ki je tlakoval tudi pot nemški združitvi. A tok dogodkov v Vzhodni Evropi, ki so pripeljali do tega, se je začel mesece prej, med pomembnejšimi je bil tudi vseevropski piknik 19. avgusta v madžarskem Šopronu.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes v zadnjem govoru o stanju EU v Strasbourgu pred evropskimi volitvami Evropejce pozval, naj bolj spoštujejo EU kot varuhinjo miru in naj se uprejo nacionalizmu. Predstavil je niz konkretnih predlogov, med njimi pričakovano za utrditev zunanje meje in ukinitev premikanja ure.
Potem ko so podaljšanje nadzora na svojih mejah v četrtek napovedale Nemčija, Danska in Francija, naj bi to storila tudi Avstrija.
Ne znam si predstavljati, da bi lahko EU ali njene članice podprle hrvaška prizadevanja, ki bi šla proti arbitražni odločbi, pravi Cerar.
Vaje bodo vključevale tudi skupno delovanje vojsk vseh šestih držav v primeru kriznih razmer.
Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka se zavzema za to, da bi mejni nadzor znotraj schengenskega območja podaljšali za nedoločen čas.
Premier Miro Cerar meni, da bodo glede novele zakona o tujcih našli rešitev, ki je skladna z mednarodnimi in ustavnimi standardi.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes zagrozil z odprtjem turških meja za migrante
REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025
Vse pravice pridržane.