»Dojenje psa ni nobeno umetniško delo – za nagrado Prešernove sklada,« smo slišali v Tarči od enega vodilnih predstavnikov SDS. Pisoar tudi ne, pa vendar je eno najslavnejših in nenavadni del. Če je sploh delo – je le dobro produciran in propagiran koncept. Kipar in esejist Jiři Kočica je okoli njega spisal malce nenavadno delo in se prebil v ožji izbor za najboljši roman leta.

Na Prešernovi proslavi na predvečer kulturnega praznika je bilo zaradi dobitnikov nagrad slovesno, a hkrati tudi trpko. "Dolina Šentflorjanska, pozdravljena," je govor začel predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer.

Dobitnica nagrade Prešernovega sklada Maja Smrekar je nagrado prejela za projekt, v katerem je dojila svojega psa in v postopku umetne oploditve človeško celico zamenjala s pasjo. Druga nagrajenka, dramatičarka Simona Semenič, se je v preteklosti ovijala v slovensko zastavo, iz katere je izrezala grb in v luknjo »inštalirala« svoj od nosečnosti zaobljen trebuh.