Na proslavi ob kulturnem prazniku o "dolini Šentflorjanski"; Živadinov Cerarju še kar prodaja zastavo

Poudaril je, da če oblast ne spoštuje ustvarjalnosti, ne gre pričakovati, da jo bodo spoštovali državljani.

Möderndorfer se je v govoru večkrat naslonil na kritično misel Ivana Cankarja in njegove definicije Šentflorjancev, ki prezirajo umetnike in umetnost. Po njegovem mnenju se v več kot 100 letih nič ni spremenilo, samo slabše je.

Opozoril je, da je umetnost neideološka opozicija oblasti, zato bi jo oblastniki raje razumeli kot prosti čas in nekaj, kar se lahko potisne v komercializacijo.

"Živimo v družbi, ki bolj ceni tiste, ki prodajajo, kot tiste, ki ustvarjajo," je povedal predsednik upravnega odbora, ki se je dotaknil tudi aktualnega programskega razpisa za nevladno umetnost. "Ukinjanje nevladne umetnosti je ukinjanje nacionalne kulture," je dejal in požel gromek aplavz.

Govornik je opomnil, da se za vse najde denar - za "lex Mercator" in vse druge lexe; kaj pa lex slovenski film, lex slovenska knjiga, lex sodobni ples, se je vprašal. Odgovor leži v drži oblasti, ki ne preganja umetnikov in umetnosti, se jih ne boji, le ignorira. Möderndorfer je na koncu pozval k uporu zoper trenutno stanje stvari in k nepristajanju na hlapčevstvo v vseh oblikah.

V središču pozornosti so bili nagrajenci: dobitnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo - pesnik, dramatik in prevajalec Boris A. Novak ter baletni solist, koreograf in režiser Janez Mejač - ter šest nagrajencev Prešernovega sklada za pomembne umetniške dosežke v zadnjih dveh letih: gledališka ustvarjalka Simona Semenič, igralec Matej Puc, plesalka Valentina Turcu, direktor fotografije Marko Brdar, intermedijska umetnica Maja Smrekar in fotograf Boris Gaberščik, ki so bili predstavljeni z video portreti.

Pesnik Boris A. Novak, veliki Prešernov nagrajenec, je uvodoma v šali povedal, da je kot epski pesnik popoln sadist, bere lahko več ur, a da se bo občinstva usmilil in bo bral znatno manj časa.

Novak je ganil Gallusovo dvorano z izbranimi pesmimi, v katerih med drugim opisuje, da je poezija potrebna dvakrat: za vrh najslajšega poljuba in srh najdaljšega odhoda, da med dvema otrokoma izberi oba, da med obupom in upanjem izberi upanje - težje ga je nositi.

Drugi veliki nagrajenec Janez Mejač je bil v govoru kritičen; od 900 malih in velikih Prešernovih nagrad jih je plesna umetnost prejela nekaj več kot 20. Opozoril je na položaj plesne umetnosti, ki tudi sicer ni primerno obravnavana, tudi kar zadeva pedagoško plat.

Vseeno pa je Mejač pohvalil komisije za Prešernove nagrade, ki so razširile svoje presojanje in nagrade podelile tudi novim, do zdaj manj znanim poljem umetnosti.

V umetniškem delu proslave z naslovom Glosa po zamisli koreografov in plesalcev Rosane Hribar in Gregorja Luštka se je prepletala klasika s sodobnimi pristopi, večkrat je bil navdih France Prešeren.

Nastopili so Simfonični orkester SNG Maribor, reperji Trkaj, Mirko in Zlatko, Omar Naber, plesalci Ana Pandur Predin, Akim Pekunov, Maša Kastelic, Jure Bergant in Milana Chekanova, Baletni ansambel SNG Maribor in številni drugi. Dramska igralka Silva Čušin je na koncu interpretirala Zdravljico. Nastopajoči so dokazali, kako prepletena je umetnost in kakšna je moč povezovanja.

Po proslavi je umetnik Dragan Živadinov pri Cankarjevem spomeniku pred CD razgrnil nadaljnje načrte glede prve slovenske zastave v vesolju, ki je bila predmet performansa - posvetovalnega referenduma. Izid referenduma je bil jasen: država naj odkupi zastavo v višini 960.000 evrov, znesek pa se nameni neodvisnim umetnikom in umetnicam.