Današnje razmišljanje pišem z resno težavo, kajti vročinski val mi je udaril v glavo in poletne kumarice so vedno kisle. Poročanje medijev spremljam pavšalno, torej površno, in ne vem, kaj se zares dogaja doma in po svetu. Če grem s kom na kavo, mi ušesa rastejo kakor mlademu osličku in priznam, da me nevednosti ni sram. Naš svet je tako prepoln zla, da me pečejo možgani, ko vidim grozovite slike iz Gaze, enako strašne iz Ukrajine ter bedasta poročila o odločitvah politikantov iz ZDA in EU.