Skladno s strategijo cepljenja, ki jo je sprejela vlada, se bodo predsednik republike Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, predsednik Vlade RS Janez Janša in predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca v petek, 19. marca 2021, ob 13. uri na sedežu NIJZ v Ljubljani, cepili s cepivom AstraZeneca.

Odbor Evropske agencije za zdravila (Ema), pristojen za varnost, je ugotovil, da je cepivo proti covidu-19 britansko-švedskega podjetja AstraZeneca varno in učinkovito, je danes sporočila izvršna direktorica Eme Emer Cooke. To so sporočili, potem ko je odbor proučil primere krvnih strdkov po cepljenju s tem cepivom.

Marjan Šarec, predsednik LMŠ in nekdanji predsednik vlade

Slovenska vlada je lani zamudila priložnost, da bi naročila 410.000 dodatnih odmerkov cepiva Pfizer Biontech. Posledično bo zaradi tega 200.000 ljudi cepljenih pozneje, gre za starejšo populacijo, ki spada v najbolj rizično skupino glede hujšega poteka bolezni covid-19 in smrtnosti.

Evropska agencija za zdravila (Ema) bo danes predvidoma sporočila končno odločitev glede varnosti cepiva proti covidu-19 družbe AstraZeneca. V torek so sicer sporočili, da je od cepiva več koristi kot tveganj, podobno so v sredo sporočili tudi iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Predsednik vlade Janez Janša je zatrdil, da je ob prevzemu funkcije ministra za zdravje vsem pristojnim naročil, naj Slovenija kjerkoli in za kakršnokoli ceno naroči dodatne količine cepiva. Sprašuje se, kako je mogoče, da podjetje, ki ne dobavlja v skladu s pogodbo, ne utrpi nobenih sankcij, in meni, da bi bilo treba pogodbe javno objaviti.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je v današnji izjavi za medije napovedal ustavno obtožbo predsednika vlade Janeza Janše, ker država decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva BioNTecha in Pfizerja. Gre za neposredno odškodovanje državljanov in za kršenje ustave v delu, ki govori o pravici do zdravstvenega varstva, je dejal.

Šest premierjev članic EU, med njimi predsednik vlade Janez Janša, ki so minuli petek v skupnem pismu pozvali k enakemu dostopu do cepiv, se je danes virtualno srečalo s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Obvestilo o tem je skupaj z videoposnetkom na Twitterju objavila tiskovna služba Sveta EU. Podrobnejših informacij za zdaj ni.

V Sloveniji med cepivi proti covidu-19 najbolj zaupamo cepivu Pfizerja in BioNTecha, na drugem mestu pa je cepivo proizvajalca Johnson & Johnson. Cepivo Pfizerja in BioNTecha je na prvem mestu tudi na Hrvaškem, v BiH pa je na drugem mestu, kaže regionalna meritev Valicona.

Slovenija je naročila 90 odstotkov odmerkov cepiv, ki ji v prvem in drugem četrtletju pripadajo po sistemu pro rata. Ta številka ni višja, ker decembra v drugem krogu nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja ni naročila ničesar. Tako sta se poleg nje tedaj odločili le še Slovaška in Bolgarija, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.

Če EU ne bo hitro ukrepala in poiskala korektivnega mehanizma, ki bo zagotovil enakopravnejšo razdelitev cepiv proti covidu-19, se bodo razlike v precepljenosti med državami članicami tako povečale, da nam grozi nova politična kriza, je danes na srečanju na Dunaju posvarilo več premierjev držav članic EU, med njimi slovenski premier Janez Janša.

Evropska agencija za zdravila (Ema) je še vedno prepričana, da so koristi cepljenja s cepivom AstraZenece večja od tveganj za stranske učinke, je danes sporočila izvršna direktorica Eme Emer Cooke. Emin odbor za varnost sicer še preučuje primere krvnih strdkov po cepljenju s tem cepivom. Končna odločitev bo predvidoma znana v četrtek, je dejala.

V Sloveniji doslej ni bilo zabeleženega pojava krvnega strdka po cepljenju s cepivom AstraZenece. So pa zabeležili štiri primere po cepljenju s Pfizerjevim cepivom, pravi vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Čeprav njihovo mnenje glede cepiva AstraZenece ostaja nespremenjeno, pa razumejo potezo ministra Janeza Poklukarja.

Državam, ki so prekinile cepljenje proti covidu-19 s cepivom britansko-švedske družbe AstraZeneca, se pridružuje vse več držav. Med njimi so po novem še Luksemburg, Ciper, Latvija in Švedska, poročajo tuje tiskovne agencije.

Minister za zdravje Janez Poklukar je odredil začasno zaustavitev cepljenja proti covidu-19 s cepivom AstraZeneca. Kot je dejal, je svetovalna skupina sicer ugotovila, da ni utemeljenih strokovnih podlag za prekinitev cepljenja, kljub temu pa je iz previdnosti predlagala začasno zaustavitev do končne odločitve Evropske agencije za zdravila.

Nemčija se je pridružila več državam, ki so začasno ustavile cepljenje s cepivom proti covidu-19 družbe AstraZeneca. Nemško ministrstvo za zdravje je danes sporočilo, da so se za to odločili preventivno, poročajo tuje tiskovne agencije.

Nizozemska je kot zadnja v vrsti začasno ustavila cepljenje s cepivo proti covidu-19 podjetja AstraZeneca. Gre za previdnosti ukrep, ki bo trajal do 29. marca, so pozno v nedeljo sporočile pristojne oblasti. Nazadnje se je v nedeljo v luči poročil o krvnih strdkih po cepljenju za enak korak odločila Irska, pred tem pa še več drugih držav.

V Srbiji naj bi že kmalu stekla proizvodnja ruskega in kitajskega cepiva proti okužbi z novim koronavirusom. Gre za ruski Sputnik V in cepivo kitajskega podjetja Sinopharm. Prvega naj bi začeli 20. maja izdelovati na inštitutu Torlak za virologijo v Beogradu, drugega pa v novi tovarni, katere gradnjo je napovedal srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je pridružil predsednikom vlad Slovenije, Avstrije, Češke, Bolgarije in Latvije, ki so pozvali k čimprejšnjemu sklicu vrha EU zaradi nepravične porazdelitve cepiv proti covidu-19. V Bruslju so se na pismo odzvali s pojasnilom metodologije razdeljevanja in prst uperili nazaj na države članice.

Pred kratkim je predsednik države Borut Pahor na obisku v BIH obljubil donacijo 4800 odmerkov cepiva proti covid-19. Z njegovim predlogom se je strinjala tudi Vlada RS.