Janša, Kurz in kolegi premierji so Michelu povedali svoje pritožbe glede delitve cepiva v EU

Michel se je danes virtualno pogovoril s premierji Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Bolgarije, Češke in Latvije, ki so minuli petek v pismu pozvali k zagotovitvi enakega dostopa do cepiv vsem članicam, majhnim in velikim.

Izpostavili so, da v nasprotju z dogovorom, da je treba cepiva članicam razdeliti ob enakem času in po načelu pro rata, torej sorazmerno glede na prebivalstvo, v minulih dneh ugotavljajo, da farmacevtska podjetja cepiv posameznim članicam ne dobavljajo na podlagi enakega pristopa in načela pro rata.

To je po mnenju voditeljev v nasprotju z duhom evropske solidarnosti in lahko ustvari ogromne razlike med članicami pri spoprijemanju s pandemijo covida-19, zato so predsednika Evropskega sveta Michela pozvali k čimprejšnji razpravi o razdeljevanju cepiv na vrhu.

Voditelji članic unije se bodo sicer konec prihodnjega tedna sestali na rednem dvodnevnem marčnem zasedanju. Srečanja skupin voditeljev z Michelom so običajno del priprav na vrh. Podrobnejših informacij o pogovoru za zdaj ni bilo mogoče pridobiti.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je peterico kolegov v sredo gostil na hibridnem - delno fizičnem, delno virtualnem - sestanku na Dunaju. Zavzeli so se za pravičnejšo razdelitev cepiv proti covidu-19 v EU, saj da bi se lahko v nasprotnem primeru unija znašla v politični krizi.

V Evropski komisiji sicer izpostavljajo, da se o razdeljevanju cepiv pogajajo članice. Izhodišče je sistem pro rata glede na prebivalstvo, vendar se lahko države odločijo drugače, kar potem vodi v neenakomerno porazdelitev cepiv.

Slovenija na primer celotnega deleža, ki bi ji v prvem in drugem četrtletju pripadel po sistemu pro rata, ne dosega, ker lani decembra ni sodelovala v drugem krogu nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja. Tako sta se poleg nje tedaj odločili le še Slovaška in Bolgarija, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.

Gre za prvo pogodbo z BioNTechom in Pfizerjem, v okviru katere je bilo najprej na voljo 200 milijonov odmerkov, nato pa še dodatnih 100 milijonov odmerkov. Ko so članice razdeljevale 100 milijonov odmerkov, ni Slovenija naročila ničesar.