Neenakomerna razporeditev odmerkov cepiv med članicami EU je posledica njihovih odločitev oziroma njihovih napak ali slabe presoje v procesu naročanja, je mogoče sklepati na podlagi številk, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor za ta vprašanja, v katerem sodelujejo vse članice EU.
Slovenija nima toliko odmerkov, kot bi ji jih pripadalo po sistemu pro rata glede na prebivalstvo, ker decembra lani v drugem krogu nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja, ko je bilo na voljo dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiva v okviru prve pogodbe s tem podjetjem, ni naročila ničesar. Le tri države so se tedaj tako odločile, poleg nje še Slovaška in Bolgarija, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.
Pomembno vlogo pri tem je, kot je neuradno slišati v Bruslju, verjetno igrala cena, saj je to cepivo drago.
Slovenija je sicer naročila 80 odstotkov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja glede na količino, ki bi ji pripadala v prvem in drugem četrtletju po sistemu pro rata glede na prebivalstvo. Ta delež sicer ni med najnižjimi. Slovaška je na primer naročila 56 odstotkov svojega deleža pro rata, Hrvaška in Bolgarija pa okoli 46 odstotkov.
V primeru cepiva Moderne je Slovenija naročila sto odstotkov glede na delež pro rata. V primeru cepiva AstraZenece je naročila 102,6 odstotka glede na delež pro rata, v primeru cepiva Johnson & Johnson pa prav tako 100 odstotkov. Na Danskem je ne primer delež pri cepivu, ki ga proizvaja Johnson & Johnson, 220-odstoten.
Ob upoštevanju vseh doslej odobrenih cepiv je Slovenija za prvo in drugo četrtletje tega leta naročila 89,4 odstotka odmerkov cepiv glede na delež, ki bi ji pripadel po sistemu pro rata. Gre za 1.893.585 odmerkov, še kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes na Dunaju gostil sestanek o enakem dostopu vseh članic EU do cepiv, potem ko je šest voditeljev, poleg njega še slovenski premier Janez Janša ter premierji Češke, Hrvaške, Bolgarije in Latvije, minuli petek v skupnem pismu pozvalo k zagotovitvi enakega dostopa do cepiv vsem članicam.
Izpostavili so, da v nasprotju z dogovorom, da je treba cepiva članicam razdeliti ob enakem času in po načelu pro rata, torej sorazmerno glede na prebivalstvo, v minulih dneh ugotavljajo, da farmacevtska podjetja cepiv posameznim članicam ne dobavljajo na podlagi enakega pristopa in načela pro rata.
V Evropski komisiji v odzivu na kritike izpostavljajo, da je izhodišče za razdeljevanje cepiv med članicami načelo pro rata na podlagi števila prebivalcev, a da se članice lahko dogovorijo drugače, tako da lahko nekatere dobijo manj, druge več. O tem, kako si bodo razdelile cepivo, se pogajajo članice. Prebivalci Slovenije sicer predstavljajo približno pol odstotka prebivalstva v EU.
V komisiji izpostavljajo tudi, da se vse pogodbe izpogajajo skupaj z državami članicami ter da gre pri evropski strategiji o cepivih in pogajanjih, ki sledijo, za skupno ukrepanje komisije in držav članic.
Janša je danes na Twitterju zapisal, da je Slovenija decembra lani ob njegovem prevzemu funkcije ministra za zdravje naročila skoraj milijon odmerkov Pfizerjevega cepiva. "Če Slovenija decembra lani takoj po mojem prevzemu funkcije ministra za zdravje ne bi naročila dodatnih skoraj milijon odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja, bi bila danes po precepljenosti tam kot Bolgarija in Hrvaška. Prej so naročali predvsem AstraZeneco," je tvitnil.
Ob tem je objavil fotografijo pregleda števila razdeljenih odmerkov cepiva po državah članicah na sto prebivalcev, ki je objavljen na spletni strani Our World in Data. Na njej je Slovenija na šestem mestu, na repu pa je Bolgarija. Podatki za države se sicer razlikujejo, pri nekaterih so od 7. marca, pri drugih pa od nedelje.
Prvak LMŠ Marjan Šarec je ob novici, da Slovenija decembra v drugem krogu nabave cepiva Pfizerja sploh ni naročila, na Facebooku zapisal, da je takšno ravnanje zrelo za odstop vlade. "Predsednik vlade je v tem obdobju opravljal tudi funkcijo ministra za zdravje. Torej je jasno, da je takšno ravnanje zrelo za odstop vlade. Gre za kršenje pravice do zdravja. Ustavna obtožba je zelo na mestu," je zapisal.
Minister za zdravje Janez Poklukar pa je danes v virtualnem pogovoru z novinarji po zasedanju ministrov EU za zdravje na vprašanja, ali lahko potrdi oziroma pojasni omenjene informacije ter na sploh pove, kako in koliko je Slovenija naročala, odgovoril, da podrobnih podatkov na tej točki ne more podati in da jih bodo pozneje posredovali pisno.
Povedal je, da ostaja dvom glede razdeljevanja cepiv. Na vprašanje, zakaj je Slovenija podpisala pismo šestih premierjev, ko pa se članice same dogovarjajo, kako si bodo razdelile cepivo, pa je odgovoril, da je ključna v tem trenutku zadostna dobava cepiv oziroma dobava cepiv v skladu s pogodbami, zato je bistven poziv šestih premierjev.
