Kot piše Tratnikova v svojem predlogu za izločitev, je bila v zadnjem mesecu v medijih popolnoma diskreditirana, ne le z očitki o njenem (nestrokovnem) delu v določenih zadevah, temveč tudi z navedbo, da je hčerka zloglasne tožilke Jolanke Kuhar, ki je leta 1959 preganjala osamosvojitelja Jožeta Pučnika. Bralci Reporterja gotovo veste, da smo to okoliščino razkrili ravno pri Reporterju, poleg tega smo povzeli zapise, da je ravno Tratnikova v osemdesetih večkrat prepovedala posamezne številke Mladine in izdala zgodovinsko prepoved izhajanja časopisa Tribuna. Sodnica ima kot kaže težave z logičnim sklepanjem- diskreditira jo namreč njeno ravnanje v preteklosti, ne pa zapisi o tem.

»Že podnaslovi v člankih nakazujejo dvom v njeno nepristranskost«, pravi Tratnikova, pri čemer citira podnaslov v Reporterju »Od Pučnika do Janše«. Potem pa je kar sama v predlogu postregla še z eno okoliščino, za katero niti pri Reporterju še nismo vedeli: da je bil njen mož Jože Tratnik- v času obsodbe Janše pred vojaškim sodiščem namestnik republiškega sekretarja za pravosodje- udeležen pri postopkih v zvezi  s takratnim nastopom in prestajanjem kazni Janeza Janše. Dodala je še, da je ob kandidaturi njenega soproga za ustavnega sodnika leta 2002 v peturni razpravi v parlamentu Janša nasprotoval njegovi izvolitvi z navajanjem, da je kot javni tožilec zagotovo storil kakšno napako, ki še ni bila odkrita.

Zaradi vsega zapisanega Tratnikova meni, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v njeno nepristranskost pri odločanju  o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti. Ocenjuje, da bi bil z njenim sodelovanjem v senatu, ki bo odločal, vzpostavljen dvom v nepristranskost vrhovnega sodišča že pred samo odločitvijo.

Toda predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je njen predlog zavrnil, saj po njegovem okoliščine, ki jih je predstavila sodnica, ne pomenijo, da obstaja upravičen dvom v videz njene nepristranskosti. »Vsebina medijskih objav, ki je večkrat le instrument izpodbijanja avtoritete sodišča in sodnikov, namreč ne more ogroziti zaupanja javnosti v nepristranskost sodišč nasploh ali zaupanja strank v nepristranskost v konkretni zadevi. Izločitev sodnikov iz konkretnih postopkov iz razloga najrazličnejših medijskih diskreditacij, pa bi lahko v končni fazi privedle do vplivanja na sestavo senatov ali celo do popolne blokade delovanja sodišča,« pravi Masleša. Prav tako razlog za izločitev sodnice po njegovem ne more biti dejstvo, da je Janša nasprotoval izvolitvi njenega moža za ustavnega sodnika, saj je bila »intenziteta izraženega odklonilnega stališča tako neizrazita, da ne more predstavljati okoliščine, ki bi povprečno razumnemu človeku lahko porajala dvom v sodničino nepristranskost«.

Ker okoliščine niso takšne, da bi porajale dvom v videz nepristranskosti sojenja, je tako Masleša predlog za izločitev zavrnil, pri čemer je dodal, da so sodniki najvišjega sodišča v državi posamezniki s poudarjeno osebnostno in strokovno avtoriteto ter avtonomijo. In to zapiše človek, ki se je navduševal nad tem, da je pripadnik jugovojske prebežnika na meji ustrelil naravnost v čelo!?