Janši in Matozu ni uspelo izločiti sodnic Žalikove in Betettove, Masleša se je izločil sam

Obramba Janeza Janše je v začetku leta na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, 4. marca pa so na sodišče naslovili še zahtevo za izločitev obeh sodnic.

Izločitev Žalikove, ki je v tem primeru sodnica poročevalka, so zahtevali, ker po njihovem mnenju obstaja dvom v njeno nepristranskost. Sodnica po njihovem mnenju po nepotrebnem zavlačuje, enako pa da je ravnala že v prvotnem odločanju v tem primeru pred dvema letoma, ko je bila prav tako sodnica poročevalka.

Janša in njegov zagovornik Franci Matoz menita tudi, da ne more nepristransko odločati niti podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto. Betettova je pred dvema letoma predsedovala občni seji, ki je dvakrat odločala o izločitvi predsednika sodišča, prav tako pa je zavrnila predlog za izločitev Žalikove, je opozorila obramba.

O utemeljenosti zahteve za izločitev sodnice poročevalke bi moral odločati Masleša. Vendar je zaradi stališča ustavnega sodišča in posledične možnosti, da bi njegovo odločanje utegnilo vzbuditi dvom v nepristranskost sodišča, predlagal lastno izločitev.

O predlogu za izločitev Žalikove bi torej morala kot podpredsednica sodišča odločati Betettova, a ker so jo zagovorniki prav tako izločali, je sodišče moralo naprej odločiti o tej zahtevi Janše in Matoza. Na občni seji sodišča 4. aprila so sodniki zahtevo za izločitev Betettove zavrnili kot neutemeljeno, saj niso našli niti subjektivnih niti objektivnih razlogov, ki bi vzbujali dvom v njeno nepristranskost, so razložili na vrhovnem sodišču.

Betettova je nato v sredo odločala o zahtevi za izločitev Žalikove in jo na podlagi podrobne preučitve tako argumentov za izločitev kot tudi pojasnil sodnice poročevalke, kot so poudarili na sodišču, zavrnila kot neutemeljeno.

Podpredsednica sodišča je v sklepu zapisala, da bi moral predlagatelj zahteve navesti vse okoliščine, ki zbujajo dvom o objektivnem in nepristranskem sojenju, a je omenil le, da sodnica z reševanjem zadeve po nepotrebnem zavlačuje, očitkov v tej smeri pa nadalje ni konkretiziral.

O odločitvah glede zahtev za izločitev sodnic je prvi sicer poročal portal politikis.si.

Višje sodišče je konec novembra lani zavrnilo pritožbo predsednika SDS Janeza Janše na sklep ljubljanskega okrajnega sodišča o zavrženju zadeve Patria zaradi zastaranja. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo z argumentom, da se obdolženec v svojo škodo ne more pritožiti. Janša, prepričan, da zadeva še ni zastarala, se je zato obrnil na vrhovno sodišče.