Je še na računih v (predvsem) švicarskih bankah in davčnih oazah, kot je pred leti povedal Niko Kavčič, siva emineca slovenskega bančništva? Kdo je (bil) skrbnik računov in sefov? Koliko je (še) tega denarja? Izginiti kar tako le ni mogel.

Pred meseci so mediji odkrili, da je frankfurtska LHB, ki je v lasti NLB, leta 2007 odobrila 3,2 milijona evrov kredita podjetju Modestus, ki ga vodi Krešimir Milanović, brat hrvaškega premierja Zorana Milanovića. Nič posebnega, bi rekli, saj je LHB kreditirala tudi slovenske tajkune, med drugim Igorja Bavčarja in Ivana Zidarja, če se ne bi oglasili nekateri Hrvati, ki trdijo, da imajo dokumente, ki dokazujejo, da je bila LHB (med nekdanjimi solastniki je bila tudi Zagrebačka banka) ena od tranzitnih udbovskih bank in podjetij, prek katerih so denar prenakazovali po vsej zahodni Evropi in davčnih oazah, zdaj pa se vrača. Podjetnik Karlo Starčević in ekonomist Slavko Kulić govorita o ropu, v katerem je samo iz Hrvaške v 30 letih izginilo neverjetnih 360 milijard ameriških dolarjev.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O UDBOVSKIH PODJETJIH, MED KATERIMI JE TUDI NEKAJ NAJVEČJIH IN NAJBOLJ ZNANIH SLOVENSKIH DRUŽB; KAKO SI JE UDBA ZAŽELELA BANKO IN KDO SO BILI NJENI KADRI; KAJ STA VEDELA MILAN KUČAN IN DANILO TÜRK.