Vsaka oblika omejevanja dostopa do udbovskih arhivov in kakršnakoli anonimizacija je nedopustna. Kdor to počne, ščiti kriminalno organizacijo, ki je obstajala za to, da je vohunila in likvidirala. Oni niso varovali nobene države, ampak oligarhe, ki so si državo prilastili kot svoj fevd. Poleg tega je popolnoma jasno, da so delovali po navodilih partije. Za obstoj Udbe ni ne pravnega, ne etičnega, ne sociološkega razloga. Od začetka do konca je delovala kriminalno, tako jo je videti in obravnavati. S kriminalom in umori ni ne pomiritve ne sprave, je samo pravična sodba, kazen in amnestija. Etično pa spreobrnjenje, kesanje in odpuščanje.

To, da nam v času po osamosvojitvi še vedno iz ozadja in delno iz političnega ospredja državo vodijo ljudje, ki so bili aktivni del Udbe ali njihovi politični voditelji in delodajalci, je civilizacijska sramota za Slovenijo. Zdaj je zadnji čas, da to zgodbo dokončno razkrinkamo in potegnemo črto čez ta sramotni del zgodovine. Politika, ki to na kakršenkoli način ovira in preprečuje, samo potrjuje, da ima še vedno korenine v udbovsko-partijskem sistemu, zato njihove preživele akterje tako krčevito ščiti. Kdor tega ne uvidi, ne razume nič, kar se v Sloveniji dogaja.

Slovenija je žrtev udbokapitalizma, ki je obvladoval gospodarstvo in bančništvo, s tem pa praktično celotno državo. Upravljanje slabe banke in prodaja državnega premoženja je zadnji poizkus, kako se rešuje udbokapitalizem spet na račun davkoplačevalcev. V ta sistem so potegnili tudi nekatere ljudi iz Cerkve in sisteme, ki so nastajali s pomočjo vernikov, njihovim denarjem in zaupanjem, da bo denar bolj na varnem. Imamo zadnjo priložnost, da preprečimo preživetje udbokapitalizma, zato je treba doseči predčasne volitve in spremembo oblasti.