Biserka Karneža Cerjak
Stanislav Cikanek: Zame so vsi tisti, ki so rušili Janševo vlado, izdajalci
Obiskali smo slovenskega duhovnika Stanislava Cikanka, ki v Londonu že 25 let vodi slovensko misijonsko župnijo, ki vse od leta 1948 skrbi za slovenske skupnosti v Združenem kraljestvu, zlasti na območju Anglije in Walesa. Čeprav je zapustil Slovenijo kot mlad duhovnik, saj je svoje pastoralno delo opravljal najprej v misijonu na Madagaskarju, nato v Braziliji, dokler se ni pred zadnjim pastoralnim delom v Londonu ustavil tudi v švedskem Malmöju, je domovina zanj še vedno zvezda stalnica. Ta je lahko tudi zelo daleč od srca, kadar besede obudijo čas družinske tragedije in trpkih izkušenj v komunizmu.
Kako kot duhovnik na vaši zdaj že kar 25 let dolgi misiji v Londonu spremljate politična dogajanja v domovini?
Zelo tragično. Nikakor se ne morem strinjati s tem, kar se dogaja. Zame so vsi tisti, ki so rušili Janševo vlado, izdajalci naroda, še zlasti Gregor Virant. Rušenje se je začelo ravno v trenutku, ko je šlo vladi kar dobro, ko je vzpostavila ključne stvari. Ve se zakaj, saj je vendar nekdanji predsednik republike Türk tako rekoč zapovedal izničenje Janše. Mislim, da so strici iz ozadja največ krivi. Vse to je zelo žalostno, saj si Slovenija zaradi tega še dolgo ne bo ekonomsko opomogla, čeprav bi si lahko že letos, prav zagotovo pa v prihodnjem letu.
Ostanite obveščeni
Zagotovo ste bili leta 1990 prepričani, da nam bo uspelo narediti demokratično in samostojno državo.
Bil sem evforičen, saj sem ves čas delal za to, da bi jugoslovanski režim izginil z obličja zemlje, da bi se utopil v globini morja. Hvala Bogu, Jugoslavije danes ni več, čez nekaj časa se ne bomo spominjali niti njenega imena. Zame je bilo to izjemno zadoščenje, saj sem bil res pravi disident, ne pa tako kot kakšen France Bučar ali namišljena Spomenka Hribar, ki za ločitev duhov krivi škofa Antona Mahniča iz 19. Stoletja, namesto,da bi našla razlog za sedanji razkol v našem narodu in v revolucionarnih zločinih med drugo svetovno vojno.
Kdaj ste se lahko znova vrnili v domovino?
Ko sem še bil v Braziliji, mi kar deset let niso pustili, da bi šel v Jugoslavijo, niti na grob svoje matere. Ko sem vseeno prišel, da bi skupaj s sorodniki v podružnični cerkvi v Dolnji Straži imeli spominsko mašo ob obletnici materine smrti, je prav v tistem času prišla Udba na dom sestre Marte. Nisem se dal, saj nisem bil več jugoslovanski državljan, četudi so mi to zatrjevali, temveč brazilski. Hoteli so me odvesti v prostore Udbe v Novem mestu, vendar sem jim odvrnil, da lahko grem, toda še prej mora za to vedeti nadškof Alojzij Šuštar, ki je bil malo pred mojim prihodom v Slovenijo pri meni na obisku v Braziliji, ter brazilska ambasada v Beogradu. Po tej moji zahtevi so se malo ustrašili, čeprav so me še vedno zasliševali, kako to, da sem tako zaničevalno govoril o pokojnem maršalu Titu. V času njegove smrti sem namreč v brazilskih medijih pisal, da je bil maršal Tito navaden zločinec. Vse to je bilo zanje nekaj strahotnega, zato so me spraševali, kaj me je napeljalo na to. Povedal sem jim, da je bil zločinec moje družine.
V TISKANI IZDAJI IN TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O CIKANEKOVIH IZKUŠNJAH S KOMUNISTIČNIM REŽIMOM; O DRUŽINSKI TRAGEDIJI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO; O DELU V VELIKI BRITANIJI.
Ključne besede