Cestnik se je posvetil orisu pomena drugega vatikanskega koncila za Katoliško cerkev, še posebej pa se je zaustavil pri uresničevanju koncila v slovenskem prostoru.
Drugi vatikanski koncil je bil pastoralni in ekumenski, saj ni bil dogmatičen, ni preganjal heretikov in je bil dialoški, predstavljal je sestop z rimskega prestola, je dejal predavatelj, za katerega je konservativni zasuk, ki ga očitajo pokoncilski Cerkvi, sad spoznanja papežev Pavla VI., Janeza Pavla II. in Benedikta XVI., da se je za krizo Cerkve skrivala še globlja kriza vere.
Slovenski prostor po predavateljevih besedah nikoli ni bil na obrobju dogajanja v Cerkvi, ampak je prav tako doživljal in doživlja valovanje, do katerega prihaja na verskem in cerkvenem področju tudi v ostali Evropi.
Zlata doba uresničevanja koncila v slovenskem prostoru je med letoma 1965 in 1991, torej še v dobi komunizma, z mladinskimi gibanji, duhovno ritmično glasbo, taizejskimi romanji, nazadnje pa še z opcijo za demokratizacijo in neodvisnost.
V 90. letih pride do sinode slovenske Cerkve, ki je bila po Cestnikovih besedah svetel trenutek uresničevanja koncila, v zadnjih 10 do 15 letih pa se je nenačrtovano začela nova evangelizacija z razcvetom zakonskih skupin in župnijskih Karitas, župnijski pastoralni sveti so postali bolj zreli in samozavestni. Tako raste Cerkev majhnih skupin, ki je ena od značilnosti nove evangelizacije.
Danes se utrjuje spoznanje, da je glavni problem kriza vere oziroma kriza Boga, kar kliče k osebni veri in spreobrnjenju, obenem je treba preiti na bolj oznanjevalen pastoralni model ter iti na pot spreobrnjenja v misijonarskem smislu, je dejal Cestnik.
Cerkev potrebuje tudi novo politično teologijo, ki je bila doslej prikrita in je prišlo do tekmovanja s tem svetom in njegovimi centri moči. Herezija je misliti, da bo do evangelizacije prišlo z ekonomsko močjo, je, nanašajoč se na besede bivšega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa, poudaril Cestnik.
Pred predavanjem je potekala maša za udeležence Drage, ki jo je daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran.
Ta je med pridigo poudaril pomen ponižnosti in skromnosti, ki sicer ne spadata v besednjak današnje družbe. Vendar, je dejal Uran, ponižnost ni in ne sme biti bojazljivost in pasivno prenašanje poniževanj, ampak je ponižen tisti, ki je realist in stvaren, taka drža nas vodi k resničnemu samospoznavanju in vrednotenju samega sebe ter je protiutež napuhu in malodušju.
Uran se je tudi zaustavil pri krizi vere, ki zmanjšuje upanje in ugaša ljubezen, medtem ko je edina sila, ki zmore premagati vse ovire in odpreti pot v prihodnost, ljubezen.
48. študijski dnevi Draga 2013 se bodo zaključili danes popoldne, ko bodo podelili drugo Peterlinovo nagrado koroškemu kulturnemu delavcu Janku Zerzerju in tržaški Zvezi cerkvenih pevskih zborov.