Slovencem v Londonu ena medalja, visoke uvrstitve in lepi vtisi

Tradicija paraolimpijskih iger v času samostojnosti slovenske države pravi, da se športniki z njih še nikoli niso vrnili brez uvrstitev med prve tri. In tudi po Londonu 2012 bo tako. Za najvišjo uvrstitev je poskrbel strelec Franček Gorazd Tiršek, debitant na teh tekmovanjih, ki je v eni najbolj razburljivih tekem na igrah osvojil srebro z zračno puško.

"Dogajalo se je marsikaj. Tako kot sem bil razočaran prvi dan po smoli s puško, je bilo veliko veselje po drugi tekmi. Morda bi se dalo doseči še kaj več, če bi puška delovala normalno, a so občutni fenomenalni. Z zadnjim strelom sem dokazal, da se da doseči vse, da je treba vztrajati. Bilo je priborjeno z delom in borbo," je uspeh podoživel slovenski junak.

Obenem je Tiršek nadaljeval tudi tradicijo strelskih uspehov. Pred njim jo je dolga leta vzdrževal veteran Franc Pinter, letos je bil že na šestih igrah, ki ima v svoji bogati zbirki tudi štiri paraolimpijske medalje s prejšnjih štirih iger. Tokrat sam ni posegel po njej, je pa z nesebično pomočjo, ko so pred Tirškovo tekmo njegovo pokvarjeno puško usposobili tudi z deli Pinterjeve, prispeval svoj delež k medalji. Blizu pa je bil znova Damjan Pavlin, a je, tako kot na zadnjih igrah v Pekingu, brez žlahtne kovine ostal za pičlega 0,3 kroga.

"Ekipa je vrhunska. To se dokazuje z dejstvi, ne z besedami. Strelstvo invalidov in neinvalidov se povezujeta, ta šport v Sloveniji meri zelo visoko," se za prihodnost svojega športa ne boji Tiršek.

Med najbolj prijetna presenečenja iz slovenskega tabora sodi plavalec Đurić. Nastopil je v štirih disciplinah, se v vseh štirih uvrstil v finale, njegov izkupiček pa so eno četrto, dve peti mesti in eno šesto. Za medaljo mu je zmanjkalo nekaj desetink v preizkušnji na 100 metrov prosto, a ni bil preveč razočaran. Zaveda se, da bo imel veliko priložnost na naslednjih igrah v Riu, predvsem pa se je razveselil svojega napredka. Dosegel je šest osebnih rekordov, pa tudi svetovnega na 50 metrov delfin v svoji kategoriji, ki ga je pravzaprav izboljšal kar dvakrat v enem dnevu.

"Igre so bile zame doživetje. Mogoče je bilo v zadnjih dneh nekoliko bolj naporno, a je bistveno drugače, kot če si doma pred televizorjem in se s kavča prevališ do hladilnika. Pohvalil bi navijače, občinstvo, Britanci res močno podpirajo paraolimpijsko gibanje. Ko sem šel v mesto, so se vsi hoteli slikati z menoj. Rad pa bi se seveda zahvalil tudi domačim, trenerju in radovljiškemu klubu, zaradi katerih sem sploh tukaj in sem dosegel te rezultate," je svoje prve igre ocenil 22-letni plavalec.

Ženska reprezentanca v odbojki sede je bila edina slovenska v ekipnih športih. V slovenskem taboru so se zavedali, da bo uvrstitev v boj za medalje težka naloga, tudi zaradi novega tekmovalnega sistema, kjer ni več četrtfinala. Poraza proti favoriziranima ZDA in Kitajski sta pomenila boj za največ peto mesto, kjer so Slovenijo še drugič na igrah premagale Brazilke. Želeno peto mesto se je Slovenkam tako izmuznilo, a se odbojkarice zavedajo, da se bo s tako majhno bazo in ker niso profesionalke, tako kot večina njihovih tekmic, vse težje prebiti v svetovni vrh tega športa.

"Prepričana sem, da je izjemen uspeh, ker smo se sploh uvrstile na olimpijske igre. Skupine so bile neenakomerno razdeljene po moči. Žal nam v skupini ni uspelo premagati Brazilije, a smo proti Japonski pokazale, da se lahko merimo z velesilami, ki imajo veliko večji izbor tekmovalk. Nekako smo pričakovali peto mesto, a se ni izšlo po pričakovanjih," je bila ocena kapetanke Anite Goltnik Urnaut.

V vrhu oziroma tik pod njim so bili v Londonu tudi atleti. V finalih so dosegli vse uvrstitve od četrtega do osmega mesta, v boju za medalje pa so bili Tatjana Majcen Ljubič, Jože Flere, Tanja Cerkvenik in Henrik Plank enotnega mnenja, da so glavna težava v njihovem športu sporne klasifikacije. Pogled na športnike, ki ne sodijo na stopnjo njihovih poškodb in mečejo orodja do svetovnih rekordov, lahko tudi jemlje voljo do nadaljevanja kariere, pritožbe, čeprav številne, pa v Londonu niso bile uspešne.

"Zadovoljen sem s petim mestom, to je velik uspeh. Ogromno tekmovalcev je, ki so povsem profesionalni. Sposoben sem izvleči več, a je največja težava kategorizacija. To bo treba urediti, da bomo lahko enakovredni. Šele potem bo to tekmovanje imelo svoj čar, sicer pa je zašlo zelo daleč. Če si še tako pripravljen, se pojavijo tako rekoč hodeči tekmeci in z njimi se boriti za medalje je pravzaprav nemogoče," je o tej temi dejal Flere, srebrn s prejšnjih iger.

Namizni tenis je imel v Londonu dve predstavnici. Dolgo poškodovana Mateja Pintar je prišla do četrtfinala, v ekipni konkurenci sta z Andrejo Dolinar prav tako prišli do te stopnje tekmovanja, pa morali priznati premoč korejskima tekmicama - tudi zato, ker sta nastopili v združeni kategoriji, za Pintarjevo za dve stopnji višji od njene. A kljub temu, da rezultatsko ni ponovila Pekinga in Aten, ena najboljših slovenskih športnic med invalidi Pintarjeva še ni rekla zadnje besede.

"Te igre so bile zelo lepe, dobro organizirane. Bilo mi je všeč, tako vzdušje kot medijska pozornost. Tudi obljube o zelenih in invalidom prijaznih igrah so izpolnili. S tem sem zadovoljna, s svojimi rezultati ne toliko. A na to sem se že pripravila pred nastopi. Iz Londona bom šla z lepimi vtisi, potem pa bomo videli, kako bo šlo naprej. Motiva mi še ni zmanjkalo, daleč od tega, da bi želela končati kariero," je dejala Pintarjeva.

Na igrah je prvič nastopil tudi kolesar Roman Pongrac. Za uvod na paraolimpijskih igrah je dosegel 11. mesto na kronometru in 25. na cestni dirki, a se je v boj s tekmeci, ki so imeli pomoč ekip, spustil sam, tako da je bil z doseženim zadovoljen.

"Zadovoljen sem, dal sem vse od sebe, bilo pa je naporno in trasa zahtevna. Naredil sem tisto, kar sem bil zmožen v danem trenutku. Občutki so enkratni, prvič sem na olimpijskih igrah in prvič sem občutil tudi občinstvo v takšnem številu. Lahko pa bi bilo še bolje," je svoj prvenec ocenil Pongrac.

Slovenci so na igrah poleg srebra Tirška dosegli še dve četrti mesti (Henrik Plank in Darko Đurić), štiri peta (dva Đurić, Flere in Damjan Pavlin), tri šesta (Tatjana Majcen Ljubič, Đurić in odbojkarice), dve sedmi (Plank in Tanja Cerkvenik) ter dve osmi (Majcen Ljubič, Franc Pinter).