Takrat naj bi bili objavljeni rezultati stresnih testov in skrbnega pregleda slovenskega bančnega sistema. Slovenska javnost na to čaka že dlje časa, napetost in pričakovanje na te rezultate pa sta razvidna tudi iz nedavnih polemik glede javnega (ne)razkritja metodologije stresnih testov. Do tega datuma pa sta še (vsaj) dve pomembni postaji.

Prvo smo z dokajšnjimi bunkami prestali prejšnji teden. Komisija je minuli ponedeljek predstavila jesenske napovedi za prihodnja leta, ki so Slovenijo močno prizemljila. Pri drugi se bomo zaustavili sredi tega tedna, ko nam bo Bruselj sporočil, kaj si misli o našem proračunu, ali je ta usklajen s pomladnimi priporočili, ki nam jih je dala Komisija. Tretja (in najverjetneje končna) postaja pa je, kot že omenjeno, 13. december. Takrat naj bi bilo dokončno znano, kako velika je luknja v bančnem sektorju in kaj bo treba storiti. Razkrita bo »tretja fatimska skrivnost« slovenske gospodarske krize.

Funkcionarji na vseh ravneh (od slovenske vlade do Evropske komisije) so pri izjavah še vedno zelo previdni. Komisar za ekonomske in monetarne zadeve Olli Rehn je v izjavi po objavi napovedi glede Slovenije dejal le, da se Slovenija še vedno lahko sama izvleče iz recesijske iz zadolžitvene spirale. Odveč je omenjati, da je Rehn k temu dodal, da bo morala Ljubljana skrbno in marljivo izpolniti vse domače naloge, od reševanja bančnega sektorja do javne konsolidacije (uravnoteženja državnih odhodkov in prihodkov) do strukturnih reform. Ponovil je v bistvu pesem, ki jo poslušamo ž več mesecev v Ljubljani, Bruslju, Frankfurtu in v vseh centrih oblasti.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O TEM, KDAJ BO PRIŠLA TROJKA IN KDO JO BO IMEL RAD; O ČAROBNIH BESEDAH PRIVATIZACIJA IN BANKE; O NORDIJSKEM MODELU KOT ZGLEDU SLOVENIJI ZA REŠITEV IZ KRIZE.