Veliki hadronski trkalnik, velikanski podzemni laboratorij na meji med Francijo in Švico, je bil prizorišče nenavadnega odkritja, ki so ga znanstveniki predstavili julija lani.
Znanstveniki so takrat z 99,9-odstotno gotovostjo zatrdili, da so odkrili Higgsov bozon oziroma t. i. božji delec, zadnji manjkajoči delec v standardnem modelu vesolja.
Nadgradnja bo povečala energijske zmogljivosti velikega hadronskega trkalnika, kar je ključno za dokončno potrditev obstoja Higgsovega bozona. Znanstveniki bodo lahko raziskovali tudi nove dimenzije, kot sta supersimetrija in temna snov.
4,9 milijarde evrov vreden hadronski trkalnik je bil zgrajen v 26,6 kilometra dolgem krožnem predoru, kjer je pred tem deloval elektronski-pozitronski pospeševalnik. Tega so po vsakih sedmih mesecih delovanja ustavili za pet mesecev, medtem ko je hadronski trkalnik deloval tri leta nepretrgoma.
Znanstveniki so v prvem pospeševali elektrone oz. pozitrone, v hadronskem trkalniku pa so trkali protone, ki so del hadronske družine. V treh letih so opravili več kot šest milijonov milijard trkov. Pet milijard trkov je ponudilo rezultate, ki so jih znanstveniki raziskovali naprej, le 400 trkov pa je navrglo podatke, ki so odprli pot do Higgsovega bozona.
Kljub zaprtju Cerna znanstveniki ne bodo počivali, saj morajo obdelati ogromno količino zbranih podatkov. "V letu dni bomo imeli več informacij o podatkih, zbranih v minulih treh letih," je pojasnil direktor tehnološkega oddelka v Cernu Frederick Bordry.
Lani je hadronski trkalnik pri trkih dosegel osem teraelektronskih voltov energije, po nadgradnji pa je cilj 13 ali 14 teraelektronskih voltov.
Nadgradnja hadronskega trkalnika bo stala predvidoma 50 milijonov švicarskih frankov (40 milijonov evrov), poroča francoska tiskovna agencija AFP.