Glavni dogodek ta konec tedna v Bruslju je bil nočni mini vrh o Grčiji. Zanj je zaprosil grški premier Aleksis Cipras, ki je želel zagotoviti politični premik v sagi o svoji državi na robu bankrota, potem ko so se tehnična pogajanja s posojilodajalci o fiskalnih ukrepih in reformah v zameno za naslednji obrok finančne pomoči znašla v slepi ulici.
Cipras se je na mini vrhu sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, predsednikom Evropske centralne banke Mariom Draghijem in šefom evroskupine Jeroenom Dijsselbloemom.
Tusk, Juncker in Dijsselbloem so v skupni izjavi, sprejeti po sestanku sedmerice, s katero so se strinjali tudi preostali udeleženci mini vrha, poudarili, da dosledno vztrajajo pri izjavi evroskupine, sprejeti 20. februarja ob dogovoru o štirimesečnem podaljšanju programa finančne pomoči Grčiji.
"V duhu vzajemnega zaupanja smo vsi zavezani pospešitvi dela in njegovemu čimprejšnjemu končanju," piše v izjavi. V okviru februarske izjave bodo imele grške oblasti lastništvo nad reformami in bodo predstavile celovit seznam podrobnih reform v prihodnjih dneh, so še dodali.
Udeleženci mini vrha so prav tako potrdili praktično plat procesa - pogajanja Grčije in posojilodajalcev potekajo v Bruslju, misije preverjanja dejstev potekajo v Atenah. Izpostavili so tudi, da se je evroskupina pripravljena sestati, čim prej bo to mogoče. Neuradno se napoveduje izredni sestanek evroskupine naslednji petek.
Čeprav sporočila posojilodajalcev Grčiji uradno ostajajo enaka, mini vrh sproža ugibanja o popuščanju Grčiji. Grški premier Cipras je ob odhodu z mini vrha dejal, da je po teh pogovorih bolj optimističen, ter izpostavil, da bodo vse strani poskušale po svojih najboljših močeh prispevati k čimprejšnji premostitvi grških finančnih težav.
Slovenija in več drugih evrskih držav, ki niso bile povabljene na mini vrh, je v četrtek izrazilo nezadovoljstvo, ker niso bile vključene v pogovore. "Gre za vprašanje, ki zadeva vse nas. Glede vprašanja Grčije moramo vsi imeti enakopravno vlogo pri odločanju," je poudaril slovenski premier Miro Cerar.
Včeraj je Cerar pojasnil, da jih je Tusk obvestil, da je bil mini vrh namenjen dodatni izmenjavi mnenj, poglobitvi aktualnih ocen in spoznanj ter poglobitvi medsebojnega razumevanja, a da evropske partnerice Grčije vse skupaj vztrajajo, da je treba uresničevati dogovor evroskupine, sprejet 20. februarja.
Od tega voditelji članic EU ne odstopajo in tudi Slovenija od tega ne odstopa, je poudaril Cerar. Slovenija po njegovih besedah sicer izraža solidarnost z Grki, ki živijo v težkih razmerah, a obenem poudarja, da morajo za vse članice unije veljati enaka pravila.
Tusk je po Cerarjevih besedah še zatrdil, da je šlo na mini vrh zgolj intenzivno izmenjavo mnenj v želji po še boljšem razumevanju, ki bo morda na tehnični ravni omogočilo boljše sodelovanje in v nadaljevanju lažje iskanje poti do strukturnih reform, ki bodo za Grčijo najbolj optimalne.
Nad skopo izjavo po mini vrhu z znanimi sporočili sicer visi oblak vprašanj, kaj so se predsedniki institucij, nemška kanclerka in francoski predsednik dejansko pogovarjali in dogovorili z grškim premierjem.
Po nekaterih navedbah bi lahko Grčija v primeru pozitivne ocene omenjenega seznama reform in ukrepanja Aten že v začetku aprila dobila naslednji obrok finančne pomoči. Šlo naj bi za 1,9 milijarde evrov dobička na grške obveznice v lasti ECB, za sprostitev katerih naj bi bil postopek preprostejši kot v primeru zadnje tranše 1,8 milijarde evrov iz evropskega reševalnega sklada.
Cipras sicer zanika informacije, da naj bi Grčiji brez nove finančne injekcije aprila zmanjkalo denarja, a likvidnostni položaj države ostaja velik vprašaj.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je medtem včeraj Grčiji ponudil korenček. Državo je pozval, naj izkoristi dve milijardi neporabljenih evropskih sredstev - ne za polnjenje blagajne, temveč v podporo prizadevanjem za spodbuditev rasti in socialne kohezije, zlasti za boj proti brezposelnosti mladih.
Slovenski premier o nadaljnjih korakih v grški drami ni želel ugibati. "Ne želim napovedovati prihodnosti ... Razmere v Grčiji so tako zelo občutljive, da se pravzaprav lahko iz tedna v teden spreminjajo. Enostavno je treba spremljati razvoj dogodkov in sproti ocenjevati, kako se bodo zadeve odvijale," je sklenil.
Vrh je včeraj med drugim razpravljal o prostotrgovinskem sporazumu EU in ZDA, znanem po kratici TTIP, ki je v evropski javnosti tarča ostrih kritik. Zato so voditelji pozvali k okrepitvi komunikacije koristi tega sporazuma in dialoga s civilno družbo.
Premier Cerar je v razpravi izpostavil, da mora sporazum tudi majhnim državam, kot je Slovenija, omogočati krepitev trgovinske dejavnosti, da morajo biti pogajanja čim preglednejša ter da je treba zavarovati visoke standarde na področju prehrane ter varstva okolja, potrošnikov in delavcev.
Voditelji so pregledali tudi potek evropskega semestra, cikla okrepljenega evropskega nadzora nad proračunskimi in gospodarskimi politikami članic, uvedenega v odziv na krizo. Pri tem so znova izpostavili pomen krepostnega trikotnika: strukturnih reform, naložb in ustrezne fiskalne politike, ki je varčno naravnana, a obenem spodbuja rast.
Med zasenčenimi temami vrha sta bili tudi Libija in Tunizija. Voditelji so obljubili silovit odziv na vse večjo teroristično grožnjo za Evropo po smrtonosnem napadu na tunizijski muzej, ki je sprožil nove skrbi o islamističnih skrajnežih v sosednji Libiji, ki se utaplja v nemirih.