Revija Reporter
Tiskana

Sergej Racman – od rdeče-črne hobotnice do pošasti iz davčne oaze

Rado Pezdir

15. avg. 2016 17:41 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Julija je na finančni ulici odjeknila novica, da je mojstru preživetja Sergeju Racmanu uspelo pretentati dolžnike, prejšnji teden pa je novica dosegla tudi slovenske medije. Kot je slovenska javnost imela priložnost brati, je v zelo tipični in že tisočkrat videni shemi prenesel vse, kar je bilo smiselno znotraj podjetja Kolosej, na lastniško nepovezano osebo in s tem pustil največje upnike (Furs in Energetiko Ljubljana) dezorientirane. Po tem pa je s pomočjo povezanih oseb dosegel še sprejetje načrta finančnega prestrukturiranja, po katerem je očitno, da bo morala predvsem paradržavna banka NLB svoje kreditne terjatve do Koloseja v večji meri zgolj odpisati.

Toda, kot boste videli v tem članku, Sergej Racman sam po sebi ni problem, ampak monstrumski sistem, ki je Racmana postavil, vzpostavil in mu omogočal množico finančnih shem. Pripravite se na rdeče-črno hobotnico, ki je pomanjšana replika slovenske tranzicije in v kateri je prav vse: nesankcionirane finančne sheme, davčne oaze, igralniške hobotnice, rdeče plemstvo z SDV in desne stranke. Sergej Racman, katerega lista zaveznikov, čeprav je posloval z vsem, kar obstaja v tej državi, danes ne obstoja, je pravi otrok sprevrženega slovenskega ekonomsko-političnega sistema.

Črni Sergej Racman

Sergej Racman je soustanovitelj tistega, čemur se danes reče KD Group. Gre za finančni center, ki se je vzpostavil v času certifikatske privatizacije in za katerega v splošni ljudski zavesti začuda še kar velja, da gre za neki bizarni ostanek desnega finančnega imperija. To je skorajda splošno znano dejstvo, malo manj znano pa je, da je nekoč kandidat za tajnika SLS Sergej Racman utiliziral še kako voljno slovensko desnico za izvedbo različnih finančnih shem. Racmanova zgodba z desnico ni toliko vezana na porušeni kinematografski imperij, kot je na njegove igralniške izlete. Danes je znano, da je Racman preko podjetja Onisac (berite v obratni smeri) lastnik koncesije za igralni salon Casino Rio, malo bolj pa je potopljeno v pozabo, da je bil po podjetju Priori lastnik licence za igralni salon Alea Iacta in preko podjetja Astrae investicije dve solastnik igralnega salona Casino Astraea.

Zakaj sta pomembni ti dve ekstenziji v igralniški posel? Najprej zaradi Alea Iacte, igralnega salona v občini Šempeter - Vrtojba, ki zaradi Racmanovih poslovnih shem, po katerih je denar odtekal neznano kam, nikakor ni mogla dobiti podaljšanja licence. Posel obnovitve licence je tedaj potekal takole: župan Šempeter - Vrtojbe, član SLS, je takrat del dokumentacije, ki se je nanašala na igralni salon, enostavno spravil v predal in tako dosegel goljufivo občinsko soglasje. Turk je s tem dejanjem sicer naredil uslugo nekdanjemu kandidatu za tajnika SLS, zgodba pa se je ustavila na ministrstvu za finance, ki licence ni podaljšalo. Ker se je na državni ravni zaustavilo, je za Racmanovo igralniško koncesijo začel lobirati Dragan Isajlović. Seveda neuspešno. SLS in bivši sodelavce SDV? To seveda ni posebno razkritje, če pomislite, da je prav Racmanova KD tista, ki je poskrbela, da sta imela nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik in nekdanji načelnik SDV Janez Zemljarič prostor za svojo svetovalno dejavnost.

Potem je še Casino Astraea, ki je leta 2008 razkril, kako zelo rada ima desnica igralniški posel (recediv desnice in igralnic se je zgodil leta 2012 z avstrijskim Novomaticom, o čemer smo že pisali). Težavno podaljšanje koncesije za igralni salon, ki je bil v lasti Kristijana Petka (iz slavne družine Petek), se je kapitalsko olajšalo, ko je vanj lastniško vstopil prav Racman. Kaj je družina Petek in kaj je v letu 2008 pomenila za SDS, ni treba razlagati, kakor tudi ne, kako zelo se očitno prepletajo levodesni interesi na igralniškem trgu. Namesto da se danes v SLS pregovarjajo o tem, koga bi izključili iz stranke, in namesto da SDS razpravlja o venetskem izvoru Slovencev, bi se na obeh strankah lahko pogovorili, kaj so počeli, da so ko vrhovi obeh strank pomagali vzpostavljati in vzdrževati Racmanov bizarni imperij.

Rdeči Sergej Racman

Če odštejemo, da je Racman kot solastnik in soupravljalec KD omogočil prosperiteto udbovcu Zemljariču in uporabljal neregistriranega lobista nekdanjega udbovca Isajlovića, je še več zgodb o njegovi utilizaciji levice. Denimo zgodba o Casinoju Rio, katerega nosilec licence je podjetje Onisac, ki pa je v lastništvu podjetja Oklev. Licenca za Casino Rio je posebno fantastična zgodba, ki se je zgodila leta 2012 in je bila zaradi suma koruptivnega lobiranja pod drobnogledom KPK in NPU. Pri tem ni zanimivo samo, da je sum korupcije padel na Mirando Groff, danes Cerarjevo sekretarko na izpraznjenem ministrstvu za finance, ampak samo dejstvo, da je podjetje na vrhu lastniške piramide Oklev Racman odkupil od Borisa Tomažiča. Kdo je že to? Nekdanji poslovni partner Boruta Jamnika v veliki shemi z igralnico v Poreču in seveda sin zloglasnega (danes v osebnem stečaju) Branka Tomažiča iz novogoriškega Hita, tesnega Jamnikovega sodelavca v (za zdaj še) neposrečeni operaciji obglavitve Save Re.

Hočete še bolj ekstremno povezavo? Racmanova Miranda Groff, Borut Jamnik in Branko Tomažič so lepo povezani v prelepo mrežo, ki se ji reče zgodba o investiranju Hita s krediti Abanke v venezuelske igralnice z uporabo karibskih davčnih oaz. Kje pride v igro Groffova? Groffova je nekdanja tesna sodelavka Stojana Petriča, tistega rdečega plemiča, ki je uporabil Kolektorjev kapital, da sta Tomažič in Jamnik lahko investirala v shemo z venezuelskimi igralnicami. Torej? Kaj menite, koliko korakov je moral storiti Racman, da je po Isajloviću prišel do koncesije za Casino Rio? Jaz ne vem, sklepamo pa lahko vsi. Saj veste, če ne gre po desni, gre prek presečne množice med desnico in levico.

Tu pa se Racmanova uporaba levice ne konča. Preko off shore podjetja z Britanskih Deviških otokov je Racman pomemben solastnik enega največjih bosanskih investicijskih skladov MI Group. Spet za osvežitev spomina: v tem skladu, tu in tam pa naokoli, gnezdi tudi KD, ki ji je pri certifikatski privatizaciji v tedaj še od vojne krvavi BiH pomagal Zemljarič. Ta sklad je lastnik zdaj že skorajda preminulega gradbenega podjetja GP Bosna. Po čem je znana GP Bosna? Po tem, da gre za najbolj oduren primer lastniškega obkoljevanja in izčrpavanja preko luksemburškega off shora. Racman je v tem poslu stopil skupaj s Petanom in DZS ter Bogdanom Pušnikom in njegovo luksemburško pošastjo Towra. Primer GP Bosna se je končal z obtožnico v BiH. V projektu GP Bosna pa niso bili vključeni samo KD, Racman, DZS, Petan in Pušnik, ampak tudi NLB Tuzla, podružnica tiste banke, ki je močno kreditirala Racmanov Kolosej in danes debelo gleda, ko ugotavlja, da jo je Racman prelisičil in kredita ne bo vrnil.

Hočete še? Na primer TEŠ 6? KD-jevsko racmanovska MI Group in Big Investiciona Grupa sta osumljeni, da naj bi prali denar za Uroša Rotnika. V ta sklada, ki sta verjetno Zemljariču v ponos, naj bi Rotnik preko Pušnika vložil nezakonito pridobljen denar in za nameček še Fursu pozabil prijaviti svoj vložek. In danes se FURS čudi, da je Racmanov Kolosej dolžnik, ki ga bodo morali odpisati? To je, spoštovani bralci, neprecenljivo!

Če to ni dovolj, naj vam povem še zgodbo o Racmanu in nekdanjemu heroju sprevržene demosovske desnice, danes idolu levice, Jožetu Mencingerju, ki je te dni bolj znan kot človek, ki je s svojim sinom izvedel finančno shemo v Delikatesi in prav odurno, skorajda racmanovsko preslepil upnike. Mencingerja in Racmana je najprej povezoval Iskraemeco, kasneje sta se mlajši Mencinger, ki ga rešuje oči, in Racman lastniško srečala v podjetju Medicina storitve. Slovenija je morda res majhna, dvomim pa, da tako zelo, da so poslovni partnerji vedno znova ali bivši sodelavci SDV, levodesni tajkuni in levodesni politiki. In še, Mencinger in Petan se lastniško srečata v Dnevnikovih mrtvih podjetjih, naj to zaokroži bajko o Racmanovih levih shematorjih.

Pošast iz davčne oaze

Primer Racmana ni samo učbeniška lekcija o brezbarvnem političnem rentništvu in bizarnih finančnih shemah, ampak je tudi odličen, skorajda šolski primer vseh mogočih uporab davčnih oaz. Racman, ki je državljan in rezident Slovaške in s tem ultimativni davčni optimizator, je spletel zelo razširjeno in globoko off shore hobotnico, na katerem slonijo vsa podjetja in igralniške licence, ki smo jih omenili prej. Pravzaprav je nekronani kralj slovenskih off shorov v smislu razprostrtosti. Samo pomislite, postal je slovaški državljan, krovno podjetje South East Capital je registrirano na Britanskih Deviških otokih, nekdanje podjetje East European Trade Company je bilo zasidrano v davčni oazi na Bahamih, njegov glavni instrument lastniških konsolidacij v Sloveniji pa je bil vseskozi ciprski Sidebury Enterprise. Ob vsem tem se FURS danes čudi, da mu Racmanov Kolosej zelo verjetno ne bo poplačal niti evra davčnega dolga.

 To pa nas napelje na sklep tega članka. Racman je resda finančni »maher«, toda njega ne bi bilo, če ne bi bilo slovenske politike, ki je ves čas v njem videla posebno rento. Tako trda esdevejevska veja Zemljariča, Isajlovića in Pušnika, kot blagajnika LDS in Zares Petana, a tudi eselesovska udbomafijska kamarila na čelu z Marjanom Podobnikom ter trda Janševa desnica z botri Petki. Še več, Racman je produkt državnega bančništva, ki mu je omogočil kreditno narkomanijo, in mrtvoudnih državnih institucij, ki jih njegove off shore hobotnice in neregistrirano lobiranje ni zanimalo. Ne vem, kaj si vi mislite o mreži, ki je opisana, zase vem, da bom o njej začel predavati v razredu na fakulteti, saj najbolj pojasni gnilobo slovenske tranzicije.