Če bodo izločeni dokazi, bo samodejno – ker se je »okužila z njimi« – izločena tudi sodnica. Sodeč po besedah vrhovnega tožilca Andreja Ferlinca pa s tem obtožba dejansko tudi pade, saj tožilstvu ostane v rokah bore malo. Za to pomembno odločitev si je predsednica senata, okrajna sodnica Klajnškova, vzela precej nekaj časa.

 

Pod standardi slovenske ustave

Že prvi dan obravnave v največji sodni dvorani v Ljubljani je odvetnik Ivana Črnkoviča, Dejan Markovič, zahteval, da se iz obravnave izločijo dokazi, ki so bili pridobljeni na Finskem z zaslišanji osumljencev in s hišnimi preiskavami. Pri tem naj bi bile kršene z ustavo zagotovljene temeljne človekove pravice in svoboščine. Osumljenci namreč niso bili seznanjeni s pravico do molka, uslužbenec Patrie Reijo Nittynen pa je bil zaslišan celo 15-krat, vsakič je zasliševanje trajalo od osem do deset ur.

 

Po odvetnikovih besedah to kaže na to, da je pričal pod pritiskom. Finska kazensko-procesna zakonodaja in določbe o hišni preiskavi ne dosegajo standardov slovenske ustave, kar pomeni, da za hišno preiskavo ni bilo podanega suma kaznivega dejanja, kljub temu pa so finski organi vseeno opravili hišne preiskave. Kot dokazno gradivo so bili pridobljeni elektronska sporočila in dopisi, ki segajo vse v leto 2003. 

 

Markovič se je zavzel tudi za izločitev dokazov, pridobljenih na zakonit način, čeprav organi pregona do njih niso prišli brez drugih nezakonito pridobljenih dokazov, pa tudi za izločitev dokazov, ki so jih slovenskim tožilcem posredovali avstrijski kolegi, ki pa so jih pridobili od finskih organov pregona, saj naj bi jih Finci pridobili z nezakonitimi hišnimi preiskavami.

 

Naj spomnimo, da so po poročanju nacionalne televizije pred dvema letoma avstrijski pristojni organi zaradi posebnosti dela glavnega finskega preiskovalca Kaja Erika Björkqvista zagrozili s pretrganjem sodelovanja. 

 

VEČ V TISKANI IZDAJI