Vasletov zločin za 23 evrov – nadaljevanje

Kdo je padel na glavo? Ko sem se pred dnevi pritoževal, da je policija v zvezi z mojim »kaznivim dejanjem« v vrednosti 23 evrov – to se med drugim ni nikdar zgodilo – uporabila nesorazmerne metode, sem bil očitno krivičen! S policijske postaje na Viču so mi na mojo pritožbo namreč prijazno odgovorili, da se motim.

Pritoževal sem se, da sta me 5. decembra obiskali kar dve policijski patrulji po dva policista v civilu – enkrat zjutraj in enkrat zvečer – in da se mi zdi kot človeku, ki misli, da ni nikoli bil zločinec in tudi zdaj ni (biti danes zločinec je relativna kategorija, tega se zavedam, ker pišem), da je to pretiravanje in oblika zastraševanja. Menil sem, da bi mogoče bilo primerneje, da bi mi s policijske postaje poslali pisno vabilo po Pošti Slovenije, ker bi to bilo hitreje, zlasti pa za policijo in s tem davkoplačevalce ceneje.

Živim v veliki zmoti! Z viške policijske postaje so mi te dni odgovorili, da so v resnici dvakrat po dva policista na moj naslov poslali zato, da jaz – torej kot osumljenec kriminalnega dejanja – ne bi imel nepotrebnih stroškov (!) in zato, da bi policija dobila mojo telefonsko številko, na katero bi me potem pooblaščena policistka za pogovor z menoj poklicala, da bi se dogovorila, kdaj se bova srečala in pogovorila. Nekako se mi zdi, da bi policija z lahkoto našla mojo telefonsko številko v telefonskem imeniku in na internetu, prav tako tudi mojo mobilno številko, ker sta obe javni. Zdaj vem, da policiji za državljane očitno ti podatki niso dostopni in tudi razumem, da so me fizično obiskali, da bi dobili mojo telefonsko številko. Nisem preverjal, ali sta tega krivi informacijska pooblaščenka in varuhinja človekovih pravic ali ne, ampak če je to res, potem je to oviranje policijskega dela.

S policijske postaje me tudi obveščajo, da sem jutranji obisk dobil zato, da bi mi policista vročila vabilo in sta me želela tudi osebno obvestiti, za katero zadevo gre. Prijazno, sem pomislil, potem pa sem se spomnil, da mi policista v civilu, ki sta me obiskala istega dne zvečer, nista hotela izročiti vabila, pa tudi tega mi nista povedala, za katero zadevo gre. Po vsem tem me policijska postaja z Viča obvešča, da lahko v skladu z 2. odstavkom 16. člena uredbe o upravnem poslovanju v 30 dneh od prejema njihovega pisma vložim pritožbo na neki drug organ. Odločil sem se, da se na ta organ ne bom pritožil, ker iz konteksta pisanja – tudi med vrsticami – omenjene policijske postaje ugotavljam, da so z menoj v opisanem primeru ravnali celo privilegirano!

Zaradi vsega tega mi je tudi nerodno, saj sem zaradi izmišljenega kaznivega dejanja povzročil že doslej enormne stroške! Najprej sem s psihopatsko izmišljotino o goljufiji za 23 evrov pridobil to premoženjsko korist, zaradi česar sem po nekaterih izračunih osebe, ki se ukvarja s financami, že doslej državi in davkoplačevalcem povzročil najmanj 250 evrov škode, viški policijski postaji pa štirikrat po eno uro plačne postavke in stroške za bencin od policijske postaje na Viču do mojih vrat, amortizacijo policijskega avtomobila. K temu je treba dodati še finančno postavko ob zaslišanju na policijski postaji (zapisnik, uporabnina računalnika, tiskanje zaslišanja treh strani v treh izvodih, odgovor na pritožbo itn.), kar bi vse skupaj znašalo – evro gor ali dol – okrog 400 evrov.

Zdaj se res počutim kot zločinec! Zaradi psihopatsko izmišljenega kaznivega dejanja v višini 23 evrov sem povzročil dodatno škodo v višini približno – evro gor ali dol – 400 evrov. In to državi in davkoplačevalcem, ki so dobesedno na psu. Skupaj s psihopatsko izmišljeno goljufijo 23 evrov sem povzročil stroške v višini 423 evrov. To pa je že vsota, zaradi katere me je lahko vsaj zelo sram, če že ne gre za kaj hujšega.

Mimogrede! Pravkar sem v časopisu prebral, da na koprskem sodišču poteka sodni proces proti človeku, ki je obtožen, da je s službeno kartico v svoj zasebni avto natočil bencin v vrednosti 32 evrov. Vsega obsojanja vredno dejanje. Tako rekoč čez meje tajkunskega kriminala pri nas. In ta v nebo vpijoči zločin je državo, torej tudi nas davkoplačevalce, stal že skoraj 2000 evrov.

Ta država res ne ve več, kaj počenja, ve pa, kako se to dela. To ni pravna država dveh hitrosti niti (po Vinku Gorenaku) policijska država dveh hitrosti – to je država, ki hitrosti sploh nima več, logika in razum sorazmernosti pa sta na izrednem neplačanem dopustu za nedoločen čas.