Ker se Katarina Kresal očitno nikakor ne more sprijazniti z vlogo tretjerazredne in nepomembne političarke, je pred volitvami zaigrala vlogo žrtve. Javnost je znova spomnila na svoji največji aferi, na več deset tisoč evrov vreden »prijateljski « najem stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada ter na afero bulmastifi, s čimer ji bo uspelo to, kar se v dvajsetih letih ni posrečilo nobeni opozicijski stranki. Nekoč najmočnejša parlamentarna stranka LDS bo prav zaradi njenega javnega pretakanja solz obstala pred parlamentarnim pragom.

 

Skrita pogodba, javni denar

Kot je znano, je Katarina Kresal v času opravljanja funkcije ministrice za notranje zadeve (2008–2011) poskrbela, da je bila stavba na Dimičevi ulici v Ljubljani, kjer so danes prostori Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), najeta brez javnega razpisa. Prostore za delovanje NPU je dal v najem lastnik podjetja Ram Invest, Igor Pogačar, osebni prijatelj Katarine Kresal, v preteklosti pa predvsem znan po tem, da je bil skupaj z odvetnikom Mirom Senico, partnerjem Katarine Kresal, vpleten v afero preplačanega nakupa SID banke. Pogačar je bil namreč takrat prokurist Energetike, Senica pa je pripravil za Energetiko pravni pregled banke.

 

Za gradnjo stavbe na Dimičevi je dobil Igor Jurij Pogačar v imenu svojega podjetja Ram Invest posojilo v višini 125.000 evrov mesečno pri Hypo Leasingu, ministrstvo pa se je po sklenjeni pogodbi z Ram Investom zavezalo, da bo slednjemu plačevalo 136.000 evrov najemnine mesečno. Kljub tako visoki najemnini ministrstvo za notranje zadeve ne bo postalo lastnik stavbe, temveč bo stavba v trinajstih postala last Igorja Pogačarja, saj z denarjem od najemnine odplačuje lizinško stavbo. Iz letnega poročila Ram Investa za leto 2008 je bilo razvidno, da je stavba na Dimičevi stala z vključenim DDV 15,24 milijona evrov, po doslej objavljenih podatkih pa naj bi Pogačar samo z najemnino zaslužil 30.000 evrov mesečno. 

 

Zaradi suma, da je znanstvo med Katarino Kresal in Igorjem Pogačarjem vplivalo na tako skrajno škodljivo pogodbo, je bila zoper Katarino Kresal vložena najprej anonimna ovadba, sledila je še ovadba SNS, več prijav zoper Kresalovo je bilo danih tudi na komisijo za preprečevanje korupcije. 

 

VEČ V TISKANI IZDAJI