Uničujoče poplave, ki so državo prizadele konec oktobra in v začetku novembra lani, so terjale za skoraj 360 milijonov evrov neposredne škode, vključno s stroški interventnih ukrepov, a brez izpada prihodka v gospodarstvu, so sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

V vlogi, ki jo je ministrstvo pripravilo v sodelovanju z upravo za zaščito in reševanje ter ministrstvom za kmetijstvo in okolje, so navedeni podatki o ocenjeni neposredni škodi, s katero se je vlada seznanila na seji 20. decembra. Vlogo so oddali v predpisanem 10-tedenskem roku po nastanku prve škode zaradi naravne nesreče.

Država članica EU lahko zaprosi za pomoč solidarnostnega sklada v primeru večje naravne nesreče, ki vsaj v eni zadevni državi povzroči škodo, ocenjeno na več kot tri milijarde evrov v cenah iz leta 2002 ali več kot 0,6 odstotka njenega bruto nacionalnega dohodka.

V primeru pozitivne rešitve vloge država prosilka dobi pomoč, ki je izračunana kot 2,5 odstotka za škodo v okviru limita, to je 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka, in šest odstotkov za škodo nad limitom.

"Tako si Slovenija lahko obeta več sredstev kot za odpravo posledic poplav leta 2010, ko je bila upravičena do povračila nekaj več kot 7,4 milijona evrov," navaja ministrstvo.

Slovenija odločitev o vlogi pričakuje predvidoma v drugi polovici leta 2013, saj jo morata poleg Evropske komisije potrditi tudi Evropski parlament in Svet EU. Na podlagi pozitivne odločitve bosta Evropska komisija in Slovenija sklenili sporazum o uporabi sredstev solidarnostnega sklada, v katerem bo opredeljeno, za katere namene bo Slovenija porabila dodeljena sredstva.

Slovenija je v preteklosti ob naravnih katastrofah že zaprosila za sredstva iz solidarnostnega sklada in prejela skupno 15,7 milijona evrov. Okoli 8,25 milijona evrov je prejela za financiranje izrednih ukrepov po močnem deževju septembra 2007, okoli 7,46 milijona evrov pa za odpravo posledic močnega deževja in poplav septembra 2010.