Arhar: Varčevalcem v Sloveniji se ni treba bati za vloge

Razlika je že med bankami samimi, je v pogovoru za STA ocenil Arhar. Bilančna vsota bank na Cipru denimo po nekaterih podatkih dosega celo osemkratnik bruto domačega proizvoda (BDP) države. V Sloveniji je skupna bilančna vsota bank za primerjavo nekje okoli 130 odstotkov slovenskega BDP.

Poleg tega so ciprske banke tesno povezane s finančno krizo v Grčiji in so v zelo slabi kondiciji.

Po drugi strani Ciper že dolgo časa velja za neke vrste davčno oazo. Tam imajo denar naložen različni deponenti z vsega sveta, v veliki meri iz vzhodnih držav, konkretno Rusije. Vloge ruskih državljanov in drugih zunaj območja evra ali celotne EU predstavljajo velik del depozitov v ciprskih bankah.

Arhar je spomnil tudi na strogo izvajanje zakonodaje o pranju denarja v Sloveniji ter na jeseni lani sprejeti zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Prav boljši nadzor nad pranjem denarja je eden od pogojev za pomoč Cipru.

Razmer v tej otoški članici območja evra in v Sloveniji tako ni moč primerjati.

Arhar je prepričan, je da se bo lahko Slovenija z ukrepi, ki jih pripravlja država za stabilizacijo bančnega sistema, izognila položaju, ko bi sploh morala razmišljati o izpolnjevanju kakršnih koli pogojev v zameno za mednarodno finančno pomoč.

Ob tem pa so banke v Sloveniji v velikem obsegu v lasti države, medtem ko drugod niso, a so jim države kljub temu pomagale, je nadaljeval.

Slovenije prav tako ne moremo primerjavi z ostalimi ranljivimi članicami EU. "Poglejte samo javni dolg ali zadolženost prebivalstva," je dejal.