Policija: Za novinarja ni absolutne varnosti, če posega v tolerančni prag posameznika
»V primerih, ko novinarji pri opravljanju svojega dela uporabljajo taktike in načine dela, s katerimi posegajo v tolerančni prag posameznikov ali skupin, je tudi tveganje za nastanek konflikta večje,« so danes s Policijske uprave Ljubljana odgovorili odgovornemu uredniku revije Reporter in portala reporter.si Silvestru Šurli.
Po včerajšnjem (vnovičnem) bližnjem srečanju s protiprotestniki na robu Miklošičevega parka ob Tavčarjevi ulici v Ljubljani, ko sem poročal o dogajanju pred vrhovnim sodiščem, je urednik na policijo naslovil dopis, ali novinarju lahko zagotovijo varno opravljanje poklica na javnih površinah. S protestniki nisem nikoli prišel v konflikt, vedno se je predstavil s polnim imenom in priimkom, povedal iz katerega medija prihaja, fotografiral sem jih lahko kadarkoli. Od časa do časa pa se na nasproti strani zberejo ljudje, ki nasprotujejo protestom pred sodiščem. Zato poročam tudi o njih in jih seveda tudi fotografiram. So pač na javnem kraju in javno s transparenti in simboli izražajo nasprotovanje.
Včeraj sem prečkal Tavčarjevo ulico, se približal protiprotestnikom in jih fotografiral. Dva ali trije so z odprtimi dežniki planili proti meni, tako da sem se moral umakniti na cestišče. Policist, ki je bil v bližini, je najprej mene opozoril, da stojim na cestišču in naj grem nazaj na pločnik, šele nato je protiprotestnikom dejal, naj se umaknejo nazaj. Pa se niso. Pristopil je drug policist in me vprašal, kaj počnem in za koga delam. Ko sem mu je povedal (z imenom in priimkom) kdo sem in da poročam za Reporter, mi je dejal, češ saj ne delate za kaj ali za koga drugega. Nato sem odšel. Šurla je kasneje na policijo naslovil dopis z vprašanjem: »Ali policija lahko zagotovi varnost našemu novinarju, da varno in nemoteno opravlja svoj novinarski poklic na javnih površinah?«
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
Odgovor smo prejeli danes, zaradi objektivnosti ga objavljamo v celoti:
»Če je shod organiziran v skladu z določbami Zakona o javnih zbiranjih, je policija dolžna zagotoviti, da shod ne bo moten ali oviran. Policija pa je dolžna po uradni dolžnosti vzdrževati javni red tudi ob neorganiziranih shodih. Glede vprašanja ali policija lahko zagotovi varnost novinarju, da varno in nemoteno opravlja svoj novinarski poklic na javnih površinah, pri odgovoru ni nobene dileme, saj so policisti dolžni po uradni dolžnosti vzdrževati javni red, zagotavljanje varnosti posameznikom pa je temeljna naloga policije.
Hkrati pa je potrebno dodatno pojasniti, da absolutne varnosti ni in je vprašanje, ki se nanaša na zagotavljanje varnosti novinarju na javnih površinah zlasti v vzročni zvezi z načinom izvajanja novinarskega dela. V primerih, ko novinarji pri opravljanju svojega dela uporabljajo taktike in načine dela, s katerimi posegajo v tolerančni prag posameznikov ali skupin, je tudi tveganje za nastanek konflikta večje. Takšnim situacijam se ustrezno in sorazmerno prilagajajo tudi policisti z izvajanjem ukrepov in uporabo pooblastil, ki po uradni dolžnosti zagotavljajo vzdrževanje javnega reda, kljub temu pa vselej ne morejo popolnoma preprečiti konfliktnih situacij.«