(izsek iz intervjuja)
Moj sogovornik v zadnjem Reporterju, predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik, pravi, da desnica ni nikdar analizirala krivde pri sebi in zadeve popravila. Vedno so krivi drugi. Lahko se zgodi, dodajmo, da bo tudi po naslednjih volitvah imela le 26 poslancev …
Ta rezultat se ne bo ponovil. Verjetno bo slabši, če se bodo na pomladni strani nadaljevale sedanje razmere. Pomladne strukture pravzaprav ni več na ravni strank in njihovih vodstev. V tem času so se spremenili tudi volivci in razmere. Neuspešni mandat 2004–2008 desnici oziroma pomladni strani ni prinesel ničesar. Čeprav je bilo obdobje gospodarsko ugodno, ni bilo napredka na ključnih področjih medijske pluralnosti in profesionalnosti, tržnega gospodarstva in konkurenčnosti. NLB je ostala v lasti domače države. Država se ni umaknila iz gospodarstva, strategija lastninjenja prej socialističnih samoupravnih družb je ostala nedorečena in neizvedena. Reforme visokega šolstva, zdravstva, pokojninskega sistema in druge so zastale. Za izgubljenim mandatom so bile izgubljene še volitve. Zahodne demokracije poznajo mehanizme, kako se stranka ali koalicije ohrani pri življenju: vodstvo poražene strani samo odstopi, ker ve, da bo sicer odstopljeno. Ivan Oman ima prav. Vodstvo SDS, kakršno je, je predvidljivo zagotovilo za prevlado in prihodnje zmage levice. Cesar je nag. Vsi to vemo.
V tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike Jambrek spregovori o nevarnosti za desnico; oceni ravnanje policije ob navalu migrantov na slovenske meje; ugotavlja, da levica prek medijev in politike Slovencem še naprej vsiljuje marksizem; analizira učinek pisma intelektualcev, ki so pozvali k oblikovanju velike koalicije; pritrdi Ivanu Omanu.