»Sam sem sodeloval pri pripravi novele ZVDAGA tako v času, ko sem bil direktor ARS in tudi potem kot član zadevne komisije. V zvezi s spornim 65. členom in z njim povezanimi problemi smo opredelili različico, ki bi se odzvala na težave, ki so spremljale uresničevanje arhivskega zakona iz leta 2006. Nisem pa več sodeloval na predstavitvah novele in ne pri njeni obravnavi na parlamentarnih telesih. Zato svojega stališča do sprejetega besedila novele, ki pa ni skladna s tem, kar je predlagala komisija, pred glasovanjem o njem pač nisem mogel izraziti, ker ga pač nisem poznal,« nam je odgovoril Jože Dežman.
Ljudmila Novak je namreč zgodovinarki dr. Tamari Griesser Pečar na vprašanje, na katere strokovnjake se v NSI sklicevali, ko so podprli predlagane spremembe arhivskega zakona, navedla Jožeta Dežmana: »Ob tem smo se posvetovali, večkrat, z ljudmi, ki delajo v arhivih in tudi s pripravljavci zakona. Tudi gospod Jože Dežman nam je zatrdil, da ni nobene ovire, da zakona ne bi odprli, ker bo pripomogel k boljšemu delu arhivov in k večji odprtosti arhivov.«
Zanimivo je tudi, kako je vodja poslanske skupine NSI Matej Tonin dan po škandalozni podpori noveli arhivskega zakona poslancem hvalil pisanje osrednjega provladnega časopisa: »Tole so zapisali na Delu. Je zelo točno: Po interpretaciji stroke včeraj sprejeta novela pomeni korak naprej pri vpogledu v arhive SDV. Do sedaj je bilo arhivsko gradivo nekdanjih družbenopolitičnih organizacij nedostopno, če je vsebovalo občutljive osebne podatke žrtev. Arhivska komisija je morala v teh primerih zavrniti dostop do celotnega dokumenta, ki je vseboval takšne podatke. Po včeraj sprejeti spremembi, pa bo arhivska komisija občutljive podatke v zahtevanih dokumentih le ustrezno prekrila. Novela je usklajena tudi z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.«
Zahteva za objavo popravka:
glede na objavo članka Jože Dežman zanika navedbe Ljudmile Novak, da naj bi podprl sprejeti arhivski zakon (objavljeno na http://www.reporter.si/slovenija/jo%C5%BEe-de%C5%BEman-zanika-navedbe-ljudmile-novak-da-naj-bi-podprl-sprejeti-arhivski-zakon/22152 6. 2. 2014, 7:18) pošiljamo naslednji popravek:
Res je, kar navaja Jože Dežman, ko pravi, da sprejeto besedilo novele ZVDAGA ni povsem enako predlogu komisije za pripravo zakona, v kateri je sodeloval. Besedilo 65. člena je bilo spremenjeno zgolj in samo na pobudo SDS v parlamentarnem postopku, in sicer konkretno je bilo obdobje nedostopnosti z amandmajem SDS skrajšano iz 80 let, kolikor je predlagala komisija, na 75 let, z amandmajem pa je bila na predlog Romana Leljaka iz javne predstavitve mnenj 11. 12. 2013 v DZ v besedilo uvrščena tudi možnost anonimizacije, ki je osnutek komisije ni predvideval. Po osnutku komisije je bilo namreč predvideno, tako kot v zakonu iz leta 2006, da v primeru občutljivih osebnih podatkov ostane nedostopen cel dokument, kar pa je bilo po mnenju Romana Leljaka nedopustno. Mnenju smo sledili, saj je bilo naknadno ugotovljeno, da je Jože Dežman že v času, ko je bil direktor ARS sprejel navodilo, po katerem se je do obsežnejših dokumentov izvajal delni dostop z anonimizacijo. Ker je anonimizacija urejena v zakonu, tako ni več odvisna od tega ali onega direktorja. Novost pa je tudi ta, da jo izvaja arhiv in ne komisija. Še vedno pa je mogoč dostop tudi do občutljivih podatkov, o čemer odloča arhivska komisija, kot doslej.
Mihael Čepeljnik, odnosi z javnostmi, ministrstvo za kulturo