Gospod nadškof, že s prvim adventnim tednom se zažene veseli december. Kaj svetujete, kako naj se umirimo in pripravimo na božič?

Res je december postal eden tistih mesecev, ko je na urniku nešteto obveznosti, pa še za praznike je treba nakupiti in pripraviti vse potrebno. Tako se nam zgodi, da je na zunaj, ko pride božič, sicer vse lepo pripravljeno, sami pa smo utrujeni, notranje prazni in se tako ne more dotakniti našega srca. Škoda, kajti tako od praznikov nimamo ničesar.

Vse je odvisno od nas. Ali postanemo del tega toka ali pa se mu upremo in si najdemo kakšno uro ali dan, ki ga posvetimo sebi. Prepričan sem, da takšni trenutki prispevajo k temu, da je v nas pričakovanje, odprtost za to, kar nam prazniki prinašajo. Samo tako nas sporočilo božiča lahko doseže, nas nagovori in obogati.

V tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike Cvikl razkrije svoje spomine na boične praznike v mladosti; pove, kaj je najprej storil ob prihodu v Maribor; razloži, zakaj je potrebno najti načine večjega povezovanja in sodelovanja med duhovniki; izrazi skrb za naš skupni dom; spregovori o skrajnostih, ki jih je omenjal papež.