Revija Reporter
Tiskana

Ko Nemčija kihne, dobimo v Sloveniji prehlad

Dejan Steinbuch
1 1.308

29. sep. 2024 20:00

Deli na:

Nemški kancler Olaf Scholz

Profimedia

Takšna misel je veljala v »mirnem« času, v normalnih razmerah. Gospodarska nihanja niso nič neobičajnega, vendar tokrat nismo več v običajnih, normalnih razmerah. Nemčija je dejansko že približno eno leto v recesiji, posledice pa počasi in nezadržno prihajajo tudi k nam. Že se čutijo zlasti v avtomobilski industriji, saj je v Sloveniji dobršen del gospodarstva odvisen od naročil iz Nemčije.

Toda kljub napovedim, da bi se največje evropsko gospodarstvo morda že prihodnje leto izvleklo iz recesije, niso vsi tako optimistični. Kriza nemške avtomobilske industrije je morda šele začetek nečesa precej hujšega, opozarjajo.

Za Nemčijo je bila avtomobilska industrija že pred II. svetovno vojno paradni konj gospodarskega, pa tudi siceršnjega razvoja. Vzpon se je začel kmalu po veliki depresiji, ki je iz Združenih držav Amerike po letu 1929 pljusknila tudi v Evropo. Še posebej je prizadela Nemčijo, finančno in socialno zdesetkano zaradi visokih reparacij po izgubljeni I. svetovni vojni.

Kot vemo, so kaos v liberalni weimarski republiki izkoristili nacionalni socialisti in leta 1933 prišli na oblast. Hitlerjevo navdušenje nad avtomobili je pripeljalo do tega, da je Nemčija postala središče evropske avtomobilske industrije, nacisti pa so v 30. letih propagirali modernizacijo Nemčije po ameriškem zgledu. Zato tudi ni naključje, da je firer tako spoštoval Henryja Forda.

Že takrat se je govorilo o mobilnosti, o tem, da mora imeti vsaka prava nemška družina svoj avtomobil. Hitlerjeva obsedenost s to idejo se je manifestirala v skiciranju avtomobila za navadne ljudi, za nemški narod. Tako je nastal volkswagen … dobesedno.

VEČ V TISKANI IZDAJI IN TRAFIKI24

Reporter št. 40, 2024

Naslovnica