Bratuškova in Čufer sta od maja lani do aprila letos Slovenijo dodatno zadolžila za 8,62 milijarde evrov. Ker smo se zadolžili na trgu in po višjih obrestnih merah, bomo samo za obresti davkoplačevalci plačali več kot 2,6 milijarde evrov. Če bi se zadolžili pri EMS, kjer povprečna obrestna mera znaša med 1,5 in 2,0 odstotka (lahko pa precej manj), bi za obresti (če bi bila obrestna mera 1,75 odstotka) plačali milijardo evrov. Povedano drugače. Zaradi ošabnosti premierke in njenih botrov je vlada davkoplačevalce v slabem letu oropala za 1,6 milijarde evrov. Zato si razni špekulativni skladi, ko gre Slovenija »kupovat« denar, lahko samo manejo roke. »Če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj,« pravi star pregovor, Bratuškova in Čufer pa sta poosebljenje tega. 

»Slovenija se je ujela  v klasično dolžniško past. Letos bomo samo za obresti plačali več kot milijardo evrov ali 18 odstotkov davčnih prihodkov. Gre za trikratne izdatke za obrambo! Primarni problem ni samo velik dolg, ampak izjemno visoki obrestni odhodki. Če k temu dodate še vsakoletno povečanje javnega dolga za vsaj 1,5 milijarde evrov zaradi petodstotnega proračunskega primanjkljaja, je jasno, da bo Slovenija do leta 2015 zaplesala javnofinančni sirtaki,« pravi Bernard Brščič. 

Slovenija bo letos, poleg okoli 3,5 milijarde evrov, samo za obresti plačala dobro milijardo. To pa je tako velika vsota, da bi dobra vlada s tem lahko marsikaj naredila.

»Če država ne bi bila zadolžena, bi imeli samo letos eno milijardo evrov prihrankov, ki bi lahko bili razlog za nižanje davkov, to bi pomenilo večjo porabo in s tem gospodarsko rast,« je za Reporter dejal Luka Gubo in istoimenskem portalu podjetja Finančni trgi.

Če bi ta milijarda evrov prišla do slovenskih podjetnikov, med katerimi bi nekateri bili bolj uspešni, drugi manj, nekateri pa bi propadli, bi kljub temu od te milijarde evrov lahko pričakovali višjo gospodarsko rast za vsaj tri odstotke ter nižjo stopnjo brezposelnosti za vsaj dva odstotka, saj bi podjetja verjetno zaposlila več kot 15.000 delavcev. »Tudi proračunski prihodki bi se povišali, ker bi več zaposlenih pomenilo večjo porabo, dobičkonosna pa bi plačevala davke na dobičke,« je prepričan Gubo.

Zmožnost odplačevanja tako velikega dolga, kot je slovenski, je zelo in neposredno povezana z gospodarsko rastjo. »Če država nima sama nadzora nad tiskanjem valute, ne more povzročiti višje inflacije zaradi zmanjšanja realnega stroška odplačevanja dolga, zato mora imeti veliko gospodarsko rast, da lahko dolg odplača,« pravi Gube in dodaja, da so napovedi za Slovenijo na žalost relativno slabe, saj se pričakuje majhna gospodarska rast.

Napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so okoli dveh odstotkov letno v prihodnjih petih letih.