Zgodilo se je, da so vsi, ki so se udeleževali ugibanja, kdo bo sestavljal 12-članski ministrski zbor, spustili prav Žiga Turka, nekdanjega Janševega razvojnega ministra, odgovornega za usklajevanje in spremljanje izvajanja strategije razvoja. Že kot minister je imel blog, pogled nanj pa pokaže, da ga je v zadnjih dneh zanemaril (če pustimo njegovo nasprotovanje poulični kritiki zloglasne Acte) in se raje posvetil kandidaturi. Drugi bloger iz vrst SDS, Vinko Gorenak, ob prvi napovedi, da je kandidat za notranjega ministra, ni umolknil. Zahvalil se je za čestitke in napovedal, da bo, in to ne glede na vse, še naprej pisal svoj blog.

Pahor ni poplačal »tajkunskega« dolga

Odhajajoči predsednik vlade Borut Pahor je rad in pogosto govoril, da njegovemu mandatu zaradi svetovne krize ni bilo postlano z rožicami. In se zadolžil. V tujini za več kot sedem milijard evrov, samo lani pa za več kot dve milijardi. Ni bil sam. Tako so ravnali tudi nekateri – a ne vsi tako lahkotno – njegovi referenčni kolegi v državah EU. Misleč, da bodo lahko z gospodarsko rastjo poplačali zapitek. Ravnal je kot tajkun. Ni tajkun, toda vedel se je kot ta vrsta ljudi.

Odhajajoči premier resda ne bi, če bi mu uspelo, postal lastnik, a jarim bogatašem je bil podoben v temeljni logiki zadolževanja in upanju oziroma veri, da bo dolg lahko poplačal z dobičkom. Tega pa, to vemo že kar nekaj časa, ni. Zato, in ne toliko zaradi padca pokojninske reforme in razpada koalicije, smo na predčasnih volitvah dobili novega kapitana na razburkanem morju, s katerim moramo prekrmariti mimo čeri v varni pristan. Če uporabimo kar besednjak, s katerim je Pahor popestril novinarske konference.

Kašče niso le prazne, so pod hipoteko

Pahor, ki mu res ni bilo lahko, je vladal tako, da je podvojil javni dolg (po eni od raziskav smo se med 68 zajetimi analiziranimi državami znašli na drugem mestu po hitrosti povečevanja tveganja državnega bankrota), bo morala Janševa posadka ta dolg v istem času zmanjšati za več kot polovico. In to v razmerah, ki ne bodo nič manj razburkane kot v mandatu pred njim, in z nič manj svetlimi obeti, da bolj jasno zreti na varno stran radarja. Po prvih mesecih na vladi je predsednik Zares in minister za visoko šolstvo Gregor Golobič dejal, da so kašče prazne. Toda niso le prazne, so tudi pod hipoteko.

Drugače rečeno, padli smo v dolžniško past. Manevrski prostor za keynesijansko proračunsko financiranje z zadolževanjem se je skrčil na minimum. Jože P. Damijan meni, da ga niti ni več. Tudi Bernard Brščič ne vidi nobene možnosti, da bi pot v lepšo prihodnost tlakovali z večjo javno porabo oziroma logiko zadolževanje in porabljanja. Pa čeprav se z varčevanjem tako rekoč namerno znižuje bruto domači proizvod in veča zadolženost. Ali je pot, po kateri se lahko zadolženost zmanjša tako, da poskrbiš za gospodarsko rast, na žalost res že neprehodna?

VEČ V TISKANI IZDAJI